Tamara Griesser-Pečar: Razdvojeni narod

Zgodovinska študija o Sloveniji med leti 1941-1945.

S temami okupacije, kolaboracije, državljanske vojne in revolucije. Ki pa niso postavljene kot spopad dveh polov, dobrih in zlih. Slovenska medvojna zgodovina je duhamorna ravno v postavljanju ali:ali, zato je pristop tega dela prava osvežitev. Vzemimo le upor proti okupatorju, ki ga je ekskluzivno vodila OF, tod pa najdevamo opise še številnih drugih formacij, ki so iskale svoj modus zoperstavljanja. Slovenska legija z nekaj tisoč člani, Sokolska legija z nekaj sto člani, potem poskus Pobratim, Narodna legija, nato vaške straže, četniki in na koncu domobranci. Zapoved OF je bila namreč izključujoča: proti okupatorju se lahko borimo samo mi, ostali bomo šteli za narodne izdajalce.

Vendar pa avtorica ne ostaja pri vrednostnih sodbah, ampak niza dogodke in institucije vse po vrsti. Najprej seveda vprašanje kolaboracije, se pravi tistega minimalnega sodelovanja s tujo okupacijsko vojsko, ki so ga dolžne uradne institucije premagane države. Potem premislek o ustanovitvi Consulte, predstavnikov političnih strank, ki so iskali modus communicendi z italijansko oblastjo. Nato principi delovanja in kritična zgodovina OF, nato likvidatorske organiazcije; če je na eni strani sejala smrt VOS, jo je na drugi Črna roka, informacije so zbirale poleg organizacij OF še številne obveščevalne službe, Urad M-7, Slovenska informativna služba, Centralni presbiro, TOS, OBV, ODO, Državna obveščevalna služba etc.

Posebnost dela je, da zgodovine ne poskuša slikati iz zornega kota ene ali druge strani, temveč išče enotno civilizacijsko perspektivo. Tako atentati VOS-a, prisega domobrancev, vojaška sodišča NOB, kjer obtoženi ni imel svojega zagovornika, mučenja zapornikov na Hacinovi policiji, OZNA in domobranska predaja ameriških pilotov Nemcem končajo kot civilizacijsko nesprejemljiva dejanja.

Skratka, zgodovina II. svetovne vojne na Slovenskem: kot okupacije, kot rezistence in kot državljanske vojne.