Dimitrij Rupel: Prevzem zgodbe o uspehu

Knjiga s težo.

Delo je voluminozno, skoraj 800 strani, od tega samo 50 strani fotografij srečanj s svetovnimi politiki. Avtobiografija nekdanjega ministra, literata in sociologa? Ne, besedilo zajema le čas od 2001 do njegove odstavitve sredi leta 2004.

Torej dnevniški zapisi, tako kot lahko spremljamo izdajanje Kocbekovih spominov? - Deloma res, zakaj Rupel opiše nekaj konfliktnih srečanj z bivšim predsednikom Milanom Kučanom, besedne duele s premierom Antonom Ropom, nekaj vzdušja na sejah sveta LDS, med zunanjeministrskimi srečanji pa je izjemno pomenljiva opazka njegovega palestinskega kolega. Prava škoda, da knjiga ni v celoti pisana kot dnevnik, ki je bralno zares intriganten.

Večino besedila namreč sestavljajo avtorjeva pisma, naj si bo medijem ali predsedniku vlade, avtorjevi intervjuji, njegove ocene medijskih poročanj in pisanj, magnetogrami parlamentarnih nastopov in številni dokumenti. Tu bo bralec razočaran, zakaj namesto gora papirjev je pričakoval drobno, a ostro najavljeno temo, kako si je vladajoči del LDS prisvojil zgodbo o uspehu. V teh rečeh ni avtor ekspliciten, ne oriše niti natančnih mehanizmov gospostva, s katerimi LDS obvladuje kadrovanje nad državnimi, javnimi in zasebnimi institucijami. Zakaj mož, ki toliko ve, molči? - Kot da noče podreti za seboj vseh mostov.

Skratka, knjiga je pač takšna, kakršna je. Torej: nekaj pikanterij, kakšen pogled za vladne kulise, kakšna prigoda o novinarjih, ki delajo pod taktirko dela vladajočih politikov, kar nekaj stališč zunanjega ministra, a bore malo osebnih refleksij.

Knjiga, ki jo velja čim prej kupiti: z vsakim dnevom po volitvah bo izgubljala na teži.