prevedel Vinko Ošlak: Nauki očeta Tadeja: kakor misliš, tako živiš

Nauki (v izvirniku, pouke) pravoslavnega meniha: o odpuščanju, spravi, notranjem miru, ponižnosti in krotkosti ...

Pri pričujočem delu najprej preseneti, in to kljub navedbi očeta Tadeja na naslovnici, manko pri zapisu imena samega avtorja oziroma avtorjev knjige. Namreč, v kolofonu je navedena "samo" Srpska pravoslavna parohija, Hram preobraženja Gospodnjeg, Bg 2002. Gre skratka, za modernega človeka dokaj ne(po)znano osebnostno vrlino, t.j. skromnost. No, glede slednjega samo primer: eden izmed avtorjev v svojem, z G.Ž., 'pravoslavni misijonar' podpisnem razdelku denimo "imena tega meniha ne želi omenjati iz strahu, da s tako objavo notranjega življenja očeta T. ne bi morda narušil notranjega miru njegove skromne duše" ...In Tadejeva pot do notranjega miru /"... iz srca moramo vse odpustiti, v svoji zavesti moramo doseči spravo ..."/ je bila trnova: rodil se je na začetku prve svetovne vojne (kot nedonošenček s sedmimi meseci), mati mu je kmalu umrla, vzredili sta ga mačehi ("Doma so me večkrat tako pretepali, da sem vzel košček kruha in pobegnil od hiše ..."). Tudi kasneje, ko je odrastel in so ga poslali v uk, ni bilo nič boljše, poleg tega pa je še hudo zbolel na pljučih in napovedovali so mu kvečjemu še pet let življenja. "In odločil sem se," pripoveduje, "da ne bom več živel za ta svet, ki mi zadaja samo rane, žalitve in bolečine, temveč da teh nekaj dni do smrti posvetim Gospodu ..." Sledi Tadejevo potovanje vase in - to pa je srčika knjige - zopet k (so)človeku.

Pouke, ki učijo o lepšem, boljšem svetu. Svetu, kjer naj stvari tečejo, kakor pač gredo ...