Anna Maria Sigmund: Ženske nacistov

Biografije Carin in Emmy Goering, Magde Goebbels, Leni Riefenstahl, Gertrude Scholtz-Klink, Geli Raubal, Eve Braun in Henriette von Schirach.

Knjiga s predgovorom začne z idealom arijske ženske: Je kot sončni žarek za domačim štedilnikom, nakar pridoda duh časa, ki se kaže v časopisni anonsi: Dvainpetdesetletni čistokrvni arijski zdravnik, ki se hoče ustaliti, si želi moško potomstvo v zakonu z zdravo arijko, mlado devico, nezahtevno, primerno tudi za groba dela, gospodarno žensko, lepo okroglo, brez uhanov, po možnosti brez premoženja, nato pa predstavi ženske nacističnih voditeljev, ki pa so popolni antipod želenega.

Ena večkrat ločena, druga imela židovskega ljubimca, tretja vabila židovske prijatelje na obiske, četrta se celo zavzamala za židovske prijatelje, peta v zakonu ljubimka, šesta pilotira avion, sedma nastopa kot igralka, osma si požene kroglo v vrat, da bi z rano pritegnila fuehrerja ... Skratka, živijo vse drugje kot za štedilnikom in z otroci v naročjih.

A morda celo bolj zanimive so vzporedne zgodbe njihovih moških, še iz obdobja pred vojno, ko brezposelni letalski as Goering ne najde dela v Nemčiji in služi kot pilot na Švedskem, kjer se zaljubi v švedsko kneginjo, kakopak poročeno, in potem čez leta Hitler opiše to romanco z besedami: Severnjaki so tako nemočni, da jim najlepše ženske uidejo, kadar srečajo katerega od naših. Po uspehu pacifistične Remarqove knjige Na zahodu nič novega Goebbels ne prepove filma, ampak odide na prvo predstavo, na kateri spusti smrdljivi plin in bele miši, pred katerimi potem gledalci popihajo iz dvorane, čez nekaj dni pa potem le izda prepoved prikazovanja filma.

Posebej pomenljiva je še tretja plat knjige, ki opisuje, kako so bile mecenke Hitlerjevega vzpona aristokratinje, ki so bile tako šarmirane nad nastopom Adolfa, da so ga zasipale z dragulji, mu kupovale limuzine in plačevale dolgove. Pomemben denarni vir so bile zanj sicer avtorske pravice knjižne uspešnice Mein Kampf.

Intrigantno branje.