Milena Piškur: Ljubljanske Žale: vodnik po pokopališču

Natančni popis grobov znanih osebnosti s podrobnimi kartami.

Naposled je tudi največje ljubljansko mesto mrtvih dobilo status med živimi. Žalski vodnik je zasnovan podobno, kot je Marcel Le Clere v Guide des Cimetieres de Paris natančno popisal grobove pariških pokopališč, ki jih potem obiskujejo turisti in oboževalci Edith Piaf, Jima Morrisona, Reneja Descartesa, Simone Signoret etc.

Knjiga prinaša številna spoznanja, ki iz nekropole naredijo izjemno bogato mestece, saj v sebi skriva cele četrti: poleg avstrijskega, italijanskega in nemškega tudi judovsko pokopaliče. Ter kajpak spomenike 2190 osebnosti, ki jim vodnik zabeleži še kratke biografske podatke, tako da je pravzaprav komplementarna izdaja Bajtovemu Kdo je kdo med živimi Slovenci.

Ker delo navaja tudi drugo gradivo, se iz njega lahko poučimo, da je Marko Bajuk že v tridesetih napisal dva vodnika po ljubljanskih pokopališčih. Da knjižica torej ni novum, ampak le ponovna oživitev tradicionalnega evropskega principa, ki je podobno ravnal s svetovi živih kot mrtvih.

Če so sodobni leksikoni zadržani do podjetnikov in veletrgovcev, dobijo v posvetnem prebivališču večji sijaj, ki jim ga dajejo velikimi oziroma umetniški nagrobniki.

Zato je žalski vodnik obenem tudi zgodovina podjentištva, ko prebiramo, kako je bil pokojnik lastnik tovarne koles, motorjev in otroških vozičkov

"Tribuna", drugi osnovatelj tovarne nogavic v Savljah, tretji je v svojih tovarnah izdelal prve motorje na Slovenskem ...

Samo delo je sestavljeno po dveh principih iskanja: tekst se sprehaja med

grobovi začenši pri vhodu, prek posameznih delov tja v Nove Žale, medtem ko imensko kazalo na koncu omogoča konkretna iskanja.

Knjiga, ki ji ne bo manjkalo bralcev.