v. pr. Jelka Ovaska, Slovenski veliki leksikon H-O

Druga knjiga projekta, ki sta ga začela Marta Kocjan-Barle in Drago Bajt, a zaradi sporov z založbo lani protestno odstopila.

Delo je kajpak imenitno v svojem konceptu, ko prinaša slovenski pogled na ljudi in svet, in v svoji originalnosti, saj gre za izvorno in ne prevodno leksikografijo. Ker leksikografija ni statična veda, je zanimivo pogledati spremembe. Tako delo v primerjavi s Knaurom (DZS) pridobi pri poglobljenih pojmih - denimo mirovna pogodba, ob kateri objavi seznam več kot 60 najpomembnejših paktov o miru - in pri krajevnih imenih; geslo Kidričevo ima zabeleženo tudi prvotno ime kraja Strnišče (do l. 1952), vendar pa to načelo ni povsem dosledno: pri Mariboru npr. ni navedeno, do kdaj se je mestu nekoč reklo Marburg.

Skratka, delo je v mnogih ozirih imenitno, vendar pa ima tudi nekaj manjših napakic. Pri biografskih geslih še dejavnih osebnosti včasih izpusti etapo zadnjih let, tako je Kasparov še vedno svetovni šahovski prvak z najvišjim ratingom v zgodovini 2825, čeprav je medtem prišel celo do 2851 in izgubil krono v dvoboju s Kramnikom, slavni telovadec Nemov naj bi nehal zbirati medalje l. 2000, dasiravno se je kolajn veselil še l. 2002, Herminatorjeva osvajanja smučarskega svetovnega pokala zaključi l. 2001, navzlic njegovi presenetljivi zmagi letos pomladi, nemški nogometaš Sepp Maier naj bi bil z ekipo 1. na EP 1976 in 2. na EP 1976 - ??? (dejansko 1. EP 1972, 2. EP 1976), najplodovitejši sodobni pisatelj TarasKermavner naj bi se zakopal v molk l. 1989, čeravno je odtlej napisal nekaj ducatov knjig, Dušan Keber naj bi ministroval zdravstvu šele po l. 2002 (v resnici od l. 2000) in podobno.

Ponekod je delo zastavljeno metodološko vprašljivo: Janez Kocijančič je npr. zabeležen samo kot predsednik Olimpijskega komiteja, njegovo nekajletno vodstvo združene liste pa je izpuhtelo, Boris Jelcin je vpisan v zgodovino tudi po dejstvu, da so ga vrgli z mesta sekretarja moskovske partije 1989, ne pa, da je dal l. 1993 s tanki napasti sovjetski parlament in da je z vojsko zasedel in opustošil Čečenijo. Povsem drugače kot ameriški predsednik Nixon zaznamovan z bombardiranji Vietnama.

V leksikonu kdaj pogrešamo enotna merila: Karadžić je kot voditelj srbske republike v Bosni omenjen, ni pa najti prvih dveh predsednikov osamosvojene uporne Čečenije Dudajeva in Mashadova.

Kakorkoli že, navkljub dejstvu, da je količina napakic opazno večja kot pri prvi knjigi, je delo še vedno primer dobrega leksikona.