19. 11. 2004 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Primož Plahuta: Veliki vinski leksikon
Mladinska knjiga, Ljubljana 2004, 14.800 SIT
Več kot 11.000 gesel na 516 straneh.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 11. 2004 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Več kot 11.000 gesel na 516 straneh.
Gesla ne obsegajo le posamezna vina, ampak tudi vinorodna območja, vinske kleti, vinograde, trte, blagovne znamke, kemične elemente in spojine ter druge pojme povezane z vinom. Denimo kolon "dedni najemnik na tuji zemlji", škropec "mešanica vina in mineralne vode", brajda, kodalija "časovno merilo dolžine zaznave arome v ustih med okušanjem", safrol "ojačevalec arome" in drugo.
Na pogled je delo fascinantno, kar ponazori insert: Keyneston "vinorodno območje v Avstraliji", Khalokhorio "vinorodni kraj na Cipru", Khan Krum "predel s kont. poreklom v Bolgariji", Kickelskopf "vinograd na področju Nahe v Nemčiji" ...
Skratka, vrstijo se imena vinogradov po Franciji, Kaliforniji, Sloveniji, Črni Gori, Čilu, Izraelu, Gruziji, Kitajski, Angliji, Albaniji tja do imen vinskih kleti na Japonskem. V formalnem smislu gre za izjemen in obširen svetovni leksikon.
Toda, velja ga primerjati tudi s tekmecem, kot je Clarckova Enciklopedija vin (DZS, 1996). Slednja je na približno enakem obsegu bistveno bolj skromna v številu gesel, toda veliko močnejša pri obširnih opisih posameznih gesel, ki jih postavi tudi bolj sistematično. Običajni bralec namreč ne bo križaril po leksikonu od imena do imena, ampak bo raje pogledal po pojmih, kot recimo Ostali svet z Libanonom, Zimbabvejem, Indijo ... V smislu priročnosti uporabe je tehtnica odločno na strani Enciklopedije vin.
Toda to ne pomeni, da Veliki vinski leksikon ne zasluži odlike. Nasprotno, je temeljit in vsestranski, deluje skoraj kot totalni imenik vin in vinogradov.
