Cees Nooteboom: Ugrabitev Evrope

Refleksije holandskega literata o Evropski uniji.

Avtor Ritualov je tokrat izdal serijo kratkih tekstov, premišljevanj in predavanj povezanih s pojmom Evropa. V njih ne manjka ironije; ko denimo popisuje navado sodobnikov, ki nimajo avtomobilov zato, da bi potovali, ampak zato, da bi se lahko še isti večer vrnili domov. Ali pa srečanja v okviru evropskih institucij, ko se v nekem kraju nabere nekaj deset intelektualcev, da bi spregovoril s svojimi referati, a teh je toliko, da si poslušalec na koncu zapomni samo frazo ali dve.

Pisatelj pripoveduje zgodbe o jezikih, svoje izkušnje dojemanja evropskih dežel skozi potovanja in branje literature. Prijetno kavarniško kozerstvo, sploh, ko samoironično pripomni, kako je druščina pisateljev na konferenci francoske vlade morala stati zbrana že ob 8 uri zjutraj pred avtobusi, zakaj delovni dan je bil prirejen po urniku francoskega zunanjega ministra, ki je imel naslednje obveznosti že po 10 uri.

Pa vendar - klavrno. Možje, ki so napisali številne romane, katerih misli citirajo časopisi, ki so čislani od bralcev in knjigarnarjev, ki z distanco opazujejo rituale, ki so v običajnih življenjih kapricasti, se zdaj kot pohlevni kužki odpovedo ležernemu zajtrku in jutranjemu kramljanju? Nooteboom se posmehuje praznim dogodkom, v katerih pa sam sodeluje.

Gesta, značilna za komunistične režime, kjer je bil marsikdo prisiljen sodelovati, a je bil v nastopu sposoben vsaj drobne bodice oziroma drobne provokacije. Medtem pa se Nooteboom zadovoljno udeleži svečane prireditve, lepo prebere svoj korektni referat, šali se pa šele mesece kasneje v eseju. -???

Ponovitev lika salonskega komunista, ki je ob lepi renti v kavarni ob konjaku in v družbi buržujev vneto razpredal o lepotah proletarske revolucije.