Danijel Vončina

5. 12. 2004  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

Randa Ghazy: Sanjati Palestino

Cankarjeva založba, Ljubljana 2003, 2.370 SIT

Krvava "bajka" o trpljenju palestinskega ljudstva.

Že res, prvič, da brez dvoma držijo prastara rekla o tem, kako eno samo poleno ne gori, pa da ima vsaka palica dva konca in vsaka medalja dve plati, a vsa ta pravkar našteta ljudska modrost v pričujočem primeru, ko je govora o mesariji med Palestinci in Izraelci oziroma obratno - preprosto pade na izpitu iz resnicoljubja, ali bolje, prikaza dejanske situacije svetovni javnosti. Skratka, na eni strani so "dobri fantje", ki jih podpira Mama Amerika & Co. (vzrok, interes za to je seveda kapital), na drugi pa so grdi, umazani, zli ...in tako je očitno, da Izraelci niso teroristi - neeeee - , samo ubogi vojaki s kakšno majhno brzostrelko in peščico tankov, ampak poglejte Palestince, z vsem najnovejšim orožjem, kakšne sofisticirane in moderne naprave - je to kamenje? in tako dalje "prepričljivo" naprej.

Samo primer iz knjige: mediji so objavili, kako sta bila dva izraelska vojaka okrutno kamenjana, niti z besedo pa niso omenili, da sta ravno onadva prej, brez kakršnegakoli povoda, hladnokrvno prerešetala palestinskega dečka in njegovo mater. Že res, drugič, da so vsi junaki (gre za mlade ljudi!) tega pretresljivega romana izmišljeni, a že bežen pogled na tozadevne televizijske prispevke nam pove, da so kljub "izmišljiji" še kako resnični. In že res, tretjič: roman je delo izpod peresa komaj petnajstletnega dekleta, ki se je rodilo v Italiji kot hči priseljencev egiptovskega rodu - a kljub avtoričini mladosti in njeni fizični oddaljenosti od samega kraja dogajanja je še kako veren oris in popis dejanskega stanja med tema na smrt sprtima ljudstvoma.

Z eno besedo: pretresljivo.