Angelos Baš: Slovenski etnološki leksikon

Strokovni leksikon, ki ga je seriji sodelavcev dirigiral profesor Angelos Baš.

Običajno predstavo, po kateri se etnologi ukvarjajo največ z pozabljenimi navadami, hitro demantirajo gesla: sex shop, sindikalni turizem, pralni stroj, ansambel bratov Avsenik etc. Seveda pa ostaja najbolj zanimiva zgodovinska dimenzija gesel. Sodobni avtobus je bil krepko razširjen že na začetku stoletja: 1919 je vozil na 75 rednih progah, geslo barakarsko naselje vsebuje konkretna imena, kot so Sibirija, Abesinija, kar razvozla pomen danes nerazumljivih primestnih predelov. Navidez banalni pojem češnja aludira na domiselnost starih Slovencev, ki so si izboljšali vonj tobaka, tako da so vanj vmešali češnjeve liste. Pri solati izvemo, da so je meščani imeli na jedilniku že od 16. st., delo je polno tudi otroških igric (Ali je kaj trden most? in podobne), pri afrodiziaku poleg znanih kaviarjev, ostrig, oreščkov izvemo, da je deloval celo v obliki luštreka, deženovega korena, nadliščka ... Leksikon beleži tudi izginule stvaritve: sredi Ljubljane so se vili Auerspergovi vrtovi (danes Kongresni trg) z vodometi, redkimi rastlinami, sadnim drevjem, streliščem, jahalnico, v katerih so uživali plemiči, medtem ko so bili za meščane zaprti, dokler jih ni l. 1707 rodbina in so prešli v samostan uršulink.

Imenitno delo pa ima nerazumljiv neetnološki ekskurz v geslu volitve, ko se konča s kritično poanto, da se v zadnjem desetletju volilna udeležba zmanjšuje. -??? Nenavadni pristavek, še zlasti, ker poprej ne omeni, da med leti 1945-1990 ni bilo svobodnih volitev, niti ne konstatira, da se je v tem obdobju udeležba političnih strank na volitvah drastično zmanjšala.