16. 12. 2004 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Vladeta: Janković: Kdo je kdo v Antiki
Modrijan, Ljubljana 2004, 9.900 SIT
Prevod srbskega dela "Imenik klasične starine" iz leta 1991.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 12. 2004 | Mladina 50 | Kultura | Knjiga
Prevod srbskega dela "Imenik klasične starine" iz leta 1991.
Slovenski naslov je zgrešen, zakaj Kdojekdo je običajno seznam živih, predvsem pa je omejen na realne osebe, ne pa na mite in literarne like. Čeravno vajeti te strogosti že popuščajo pa tako najdete celo Kdo je kdo v Bibliji Calvocoressi (DZS, 1993).
Samo delo tudi ni tematski novum, slovenski bralci lahko posežejo po J. Schmidtovem Slovarju grške in rimske mitologije (MK, 1993 in ponatisi) obsežnem projektu univerze iz Oxforda Antika Leksikon (CZ, 1998) na več kot 600 straneh. Ni največji niti ne najobsežnejši, vse, kar mu preostane je avtorjev vpis.
Če pogledamo geslo Cicero, ga pojasni na strani in pol, medtem ko ga Oxford prečeše na 6 straneh. Nazorno šibkejši. Ako pa pobrskamo za Zevkisom, je Janković bolj anekdotičen, saj k opisu slikarja pridoda tudi Ciceronove besede, da je znamenito sliko lepe Helene narisal tako, da mu je poziralo pet lepotic, on pa je od vsake narisal tisto, kar je bilo na njej najlepše.
Avtor je torej poznavalec umetnostne zgodovine, kar udejani še s ponudbo slikovnih podob. Tako ne beremo le o junaškem Leonidasu, temveč zremo v J.L. Davidovo sliko (1814, Louvre), ki ponazarja veličastno bitko pri Termopilah. Pošast Himajra (4 st. pr.n.št., nar.arh. m. Firence) ni prepuščena le naši domišljiji, zdaj uzremo ogenj bruhajočo pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom. Podobno zagledamo Agamemnona v "njegovi" zlati maski, zraven pa prebiramo evforičnega arheologa Schliemanna, ki je sredi 19. st. odkopal ruševine Miken in brzojavil grškemu kralju: "Zrl sem Agamemnonu v obraz!"
Slikovne podobe ter lapidarnoduhovita gesla v slogu Luca Menašeja postavljajo Jankovićev imenik na prvo mesto med antičnimi leksikoni v slovenskem jeziku. Pri njem je osrednji lik bralec, ki poseže po leksikonu, da bi izvedel nekaj osnovnih značilnosti, si osvežil spomin, ali pa pogledal napotke za nadaljnje branje; sl. izdaja premore poleg izbrane leksikografske bibliografije tudi nekaj spletnih naslovov.