Peter S. Beagle (prevod Vesna Velkovrh Bukilica, ilustracije Mojca Cerjak): Poslednji samorog

Pravljica za odrasle ... Ljubitelji oziroma poznavalci dotičnega žanra jo postavljajo ob bok Tolkienovemu Gospodarju prstanov.

Samorog (tudi: enorožec), osebna izkaznica: to bajno bitje, žival orientalskega izvora, povezana s tretjim očesom in Enotnostjo, je zahodnim hermetikom pomenila pot do filozofskega zlata - torej pot do notranje preobrazbe. V srednjem veku je samorog tako simbol moči (izraža jo rog) ter razkošja in čistosti. In prav zaradi slednjega ga lahko ugleda samo človek čistega srca ...

Zdaj pa k naši pravljici: rojena je 1968. leta v ZDA, to je v času dogajanja "otrok cvetja". Pridih modernosti (podan je na šegav način in kot tak bralca pritegne) je prevladujoč, npr: samopašnemu kralju in profesionalnemu zbiralcu samorogov Jagobilu gospa N.N. čarovnica zgradi grad, naročnik pa ji dela noče plačati, zato se čarovnica na pomoč obrne k njegovim sosedom, meščanom Jagindola, ti pa jo vljudno napotijo k pristojnim organom ...; in spet: "osebek", ki usmeri celotno zgodbo oziroma njen potek, je živobarvni metulj, do konca in naprej odpiljeni poet, ki mora navsezadnje po vseh veseljaških "oj kje si bila moja Marička" itd. - na vlak, ki vozi v daljave. Še kratka vsebina, nekoliko prirejena po zares pristno zvenečemu slovenskemu prevodu: samoroga (ne onadva, ampak ONA!) se iz svoje oaze miru, TNP-ja odpravi poiskat svoj rod, saj ne more verjeti, da so na svetu takršni kot je ona pač preprosto izginili. No, in pot jo vodi preko Kamnika pa vse tja do Debelega rtiča ...

Zaradi izvrstne preložitve v slovenščino pravzaprav prevajalkino avtorsko delo.