Regine Pernoud: Nehajmo že s tem srednjim vekom

Podiranje mita o mračnem srednjem veku.

Profesorica zgodovine jemlje za izhodišče splošna prepričanja in potem preverja, koliko se skladajo z zgodovinskimi dejstvi. Da so bile npr. tedaj ženske manj vredne in izločene s pomembnih funkcij. Njen odgovor so dejstva pariških davčnih knjig iz 13. st., ki pripovedujejo o davščinah, ki so jih plačevale učiteljice, zdravnice, lekarnarke, miniaturistke, primeri, ko so nad moškim in ženskim samostanom v istem kraju imele vrhovno oblast opatinje.

Pojem čarovniški procesi je sam po sebi stigma, toda najbolj razširjeni so bili v 17. stoletju - že po koncu srednjega veka! Še bolj inkvizicija, ki pa tudi ni splošni pojem, zakaj pomeni obliko sodne preiskave, ki pa ni bila povsod in v vseh obdobjih radikalno smrtonosna. Seznami sodb iz Toulousa med l. 1246-46 beležijo, da so inkvizitorje izrekli zaporno kazen v enem od devetih primerov, smrt na grmadi pa v enem od petnajstih.

Seveda, ti posamezni detajli še ne dokažejo sami po sebi, da je bilo celotno obdobje srednjega veka čas tolerance in frivolne domišljije. Opozorijo bolj na neverjetno ošabnost, ko človek mirne duše ocenjuje obdobje zgodovine za mračno, ne da bi ga sam poznal, prebiral originalne viri ali poznal osnovne historiografske podatke.

Delo je pisano polemično, z ostjo do naivnosti renesanse, ki da je tako čislala posnemanje, da se je tudi slavni Leonardo doživel radost, ko je celo pes zalajal od navdušenja, ko je na njegovi sliki prepoznal svojega gospodarja. Vendar v nečem šibko: svoj prav gradi na konfrontaciji s splošnimi predsodki, a le sem ter tja v polemiki z zgodovinskimi študijami.