Martin Berišaj: Skrita moč bese

Študija o tradicionalnem albanskem pravu in kot dodatek Skenderbergov kanon.

Albansko krvno maščevanje je pojem, ki naredi v človekovi predstavi vtis primitivnosti, saj postavi Albance na samo mejo civiliziranega sveta. Če običajno sklepamo o stvareh šele potem, ko razmislimo o njihovih številnih posebnostih, pa dominantni pogled na albansko tradicijo izhaja iz enega samega: iz bese.

Prav to vprašljivo perspektivo zadane Berišaj s svojo študijo, v kateri ne brani starih postav, temveč jih poskuša narediti inteligibilne.

To naredi tako, da objavi slovenski prevod srednjeveškega kanona vladarja Skenderbega, ki naravnost fascinira s svojimi 3.534 členi. Tako minuciozen zakonik, ki predvideva najmanjše potankosti. Od kurioznih vzemimo usodo tatinskega psa. Če ga zalotijo z mesom v gobcu, je njegov gospodar dolžan plačati odškodnino. Če pa njegov gospodar dokaže, da je pes zaloten že z mesom poginule živali, ne plača odškodnine.

Skratka, namesto primitivne družbe imamo neverjetno moderno kodifikacijo, ki omogoča, da lahko po postavi razrešuje vsemogoče konflikte.

Uvodna študija pa prek analize kanona pokaže, na kakšen način se vzpostavlja tradicionalna albanska družba, v čem je konstitutivnost bese, pobratimstva, celo krvnega maščevanja, kako funkcionira glava družine, kakšen je položaj žensk. Čeravno avtor predvsem pojasnjuje strukture družbenih vezi, pa to počne v kritični drži; tako posebej izpostavlja vso problematičnost manjvrednega statusa ženske, zatiranje čustev, erotične ljubezni etc.

Vsekakor pomembno delo, ki napeljuje tudi k nadaljnjemu vprašanju: na kakšen način in v kolikšni meri je tradicionalni kanon vpet v sodobni albanski družbi Kosova in Albanije?