Arnie Warren: Mogočna vez

O tem, kako "ob tem ne postati" rejena uš, pa kljub temu zlesti sočloveku, sogovorniku "na kožo".

Govora je seveda o medčloveških odnosih, natančneje, o komunikaciji med ljudmi. In že smo v srži velikega, že od nekdaj perečega problema, saj slednja - pa si poglejmo na primer samo eno izmed tozadevnih dandanašnjih skrajnosti, to je vsakodnevnoTVporočilno stvarnost - praviloma škriplje in se lomi takorekoč (v prenesenem pomenu besede) prav v vseh sklepih: čeljustnem, kolčnem, kolenskem ... Skratka, kar se navedene problematike sogovora zadeva, situacija je resda nadvse žalostna, a obenem tudi butasta: in to "do zvezd in preko"! Le zakaj je temu tako?

Preprosto zato, ker so medčloveški odnosi nekaj prvinskega in zato tudi, preprosto, preprostega (mimogrede, še opozorilo glede preprostosti: že biblijski revolucionar Kajn je na izpitu iz kulture medčloveških odnosov "zmagovito" pogrnil), ampak, kot vse kaže, je človekova vzpostavitev stika z drugimi - ravno zavoljo svojstva že omenjene preproščine, milo rečeno - gordijska zmeštranka. In kaj o že na/povedanemu pripoveduje naša knjiga? Zgodba: petdesetletni radijski zvezdnik je postavljen pred življenjsko odločitev, ali dati odpoved ali pa skriviti hrbtenico in se prilagoditi šefovim (za spikerja moralno nesprejemljivim) direktivam. In priča smo zmagi pokončnosti! Naš junak je zategadelj seveda takoj ob dobro plačano službo, ampak njegov končni iztržek se, poleg prepomembne ohranitve dostojanstva, navsezadnje še kako pozna tudi na njegovem bančnem računu.

Pravljica? Ne, ampak akterjev izpregled zakonitosti delovanja preprostih preproščin.