Noam Chomsky: Profit pred ljudmi

Protikorporativni teksti.

Mediji nam vsakodnevno prinašajo podobe in vesti o optimističnem normalnem svetu, ki ga kazijo le naravne ujme, teroristični izpadi in kriminal. Chomsky dokazuje, kako so normalne stvari v bistvu najbolj rušilne. Poslušamo npr. o gospodarski rasti Brazilije ter nas stiska v srcu, kadar zvemo za tolpe, ki po mestih napadajo in ropajo, še posebej rade tuje turiste. Toda nikoli nam ne servirajo hkrati dveh podatkov: leta 1989 so se dobički multinacionalk v deželi potrojili, medtem ko so mezde padle za 20 odstotkov. Ergo, multinacionalke so daleč največji ropar, ki siromaši večino prebivalstva.

Kje še danes lahko prebiramo o izkoriščanju delavskega razreda? Avtor je marksist par excellence. Marksist, a ne levičar, niti ne komunist.

Če prebiramo Chomskega, ki ne najdeva omembe vredne razlike med ameriškimi demokrati in republikanci, je Michael Moore navadni propagandist demokratske stranke, zakaj kot satanskega sovražnika ljudstva postavlja le Busha in z njim povezane korporacije.

Noam Chomsky ni komunist, ker ne zagovarja vzhodnoevropskega zgleda komunističnih režimov; družbo misli izključno iz perspektiv demokratičnosti družbenega bivanja.

Kaj je potem? Anarhist in predvsem dosledni subverzivni analitik postopkov ameriških korporacij, vlad in medijev. Kot tak se za bralca, ki je prebral vsaj nekaj njegovih knjig, sicer precej ponavlja v navajanju protislovnosti ameriških zavzemanj za demokracijo po svetu, vendar navkljub temu ostaja izjemen v šokiranju ustaljenih prepričanj.

Ob besedi Kuba sodobni medijski konzument pomisli na čas, ko bo padel Castro, ko bo na Kubi zaživela svobodna demokracija. Medtem ko sintagmo Južna Afrika razume le kot geografski pojem. Toda v tej deželi je pred nekaj leti množica skandirala: naj živi Kuba!??? Castro jim je kot pomoč poslal tisoče zdravnikov, pri čemer je povedljiv podatek, da je na Kubi 57.000 zdravnikov na 11 milijonov prebivalcev, v JA pa vsega 25.000 na 30 milijonov.

Skratka, Chomsky ponazarja, kako samoumevnosti v resnici niso samoumevne.