Boris Vezjak: Kako so močno dihali

Ko doktor filozofije napiše komentarje in uredi kronologijo k primeru Petek.

Sintagma "primer petek" preprosto anestezira možgane. V hipu evocira končno sliko: brutalno pretepli novinarja, nekaj pretepačev zaprli in jih obtožili, izjemno šibki dokazi in daleč stran od naročnikov.

To že vcepljeno vedenje dosega dvoje: ob številnih poročanjih bralec samo še anemično pritrjuje zakaj medtem je izgubil vitalni interes, da bi o zadevi razmišljal, vlekel domneve, preskušal sklepe ali iz drobnih vestičk gradil celoto.

Profesor Vezjak je o celotnem fenomenu napisal knjigo, vendar ne v smislu odmevov in družbenih implikacij, temveč v strogem ostajanju pri stvari sami. Tam, kjer nihče nič več ne vidi, je on pozoren na protislovja, na drobne pomenske pretanjenosti v izjavah, ki gradijo jasno sliko. O tesni povezavi groženj, ki jih je podjetnik Zakeršnik naperil proti novinarju Petku, in o krvavem napadu na Petka.

A njegov tekst ne obsega le rekonstrukcijo, temveč je enako pikolovski tudi v analizah dela parlamentarne preiskovalne komisije, nekdanje pravosodne ministrice, takratnega prvega moža policije in aktualnega sodnega procesa. Često se čudi, kako da so preiskovalci, celo najbolj zagnani, ostali na pol poti, ne skopari s kritikami na račun policije in tožilstva ter tudi sodstva, kar pripelje k finalnemu vtisu o tesni mreži političnih botrov, podjetnikov, pravosodnih organov, policije in kriminalcev.

Avtor ne piše knjige v maniri konkretnih napadov, njegovo orožje je britev misli, ki posameznostim najde smisle, ko jih poveže v kredibilno celoto. Zato njegove obtožbe na padajo z neba, ampak so naravni zaključek iz dejstev izpeljanih sklepanj.

Pozor: knjiga ni berljiva, ne zbuja bralnega užitka, niti ni humorna. Kolosalni filozofov prispevek k iskanju partikularne resnice poskusa uboja novinarja Petka.