Carol Grace Andersen: Zažarite, ne da bi zgoreli

Moto avtoričine izpovedi: "Važno ni, kako svoj cilj doseči, važno je, da motor ne neha teči ..."

Ne, ne gre za nikakršno westeren & country (mimogrede, naša avtorica, v srednji šoli ob/šteta kot odlična mažoretka & komaj zadostna učenka, a danes magistra psihologije, se kot tozvrstna pevka kar uspešno pojavlja na glasbenih odrih v Nashvillu) priredbo znamenitega Machiavellijevega Vladarja, te političnim avanturistom in povzpetnežem takorekoč svete knjige, ki za dosego zastavljenega cilja dopušča oziroma dovoljuje uporabo prav vseh sredstev, nenazadnje tudi umora ... Nasprotno: pričujoča knjiga pripoveduje (in uči) o razrastu in zmagi vsega "tistega" dobrega v človeku, za kar pa je potrebno imeti - in upanje in ljubezen!

Groba vsebina: pred nami se odvije avtobiografska iz/pripoved dekleta z dna ameriške družbene lestvice, punce, ki je svojo mladost preživela v domu na kolesih, torej v prikolici, a je kljub navedeni "ujetosti" vedno imela sanje, ki so segale do neba. In vse te sanje je - udejanila. Kako? Preprosto tako, da je krenila na pot. Še prej pa si je seveda napravila načrt. Ampak, pomembno: na pot do zastavljenega cilja je krenila korak za korakom, podobno kot "centralna figura" knjige, znanstvenik T.A. Edison. Slednji je na novinarjevo butasto vprašanje, kaj lahko pove na to, da se mu je pri ustvarjanju žarnice izjalovilo na tisoče poskusov, odgovoril: "Prosim vas, niti en poskus se ni ponesrečil. Pač pa sem šel skoz tisoče lekcij, ki niso rodile uspeha. Moral sem nabrati dovolj izkušenj, da sem lahko našel način, ki je bil pravi ..."

V silovitem pripovednem tempu napisana knjiga.