Corinne Maier: dober dan, lenoba

Tokrat kot življenjska vrednota nastopa lenoba.

Vendar pa delo ni pisano kot hvalnica nedelu, ne kot poziv, naj ležimo in gledamo tja v tri dni. Po svoji naravi je postmarksistična kritika kapitalističnega izkoriščanja. Objekt premisleka ni klasični delavski razred za tekočimi trakovi ne fizikalci ne prodajalke ne zaposleni za šalterji. Ironizira sodobna storitvena podjetja, ki ustvarjajo in prodajajo meglo. Za milijonske vsote najemajo svetovalce, da jim ti izumljajo samoumevne rešitve: predlagajo varčevanje, če je poslovanje slabo. Kajpak ne v tako neposrednem in lapidarnem stavku, temveč v obliki zajetne mapice, ki je napolnjena z grafikoni in spisana v kompliciranem, kvazi strokovnem jeziku, ki fascinira z izrazi, kot so "finalizirati", "pozicionirati", "optimalizirati, "koordinirati" ...

Če je Beigbeder v knjigi 2.999 zabavljač, ki serjoznost oglaševalskih agencij prikaže skozi prevarantstvo sleparjev Andersenovih Cesarjevih novih oblačil, pa je Maierjeva levičarska aktivistka, ki napeljuje bralce, da naj službo vzamejo kot nujno tlako. Če blefirajo menedžerji in svetovalci, zakaj ne bi tudi zaposleni? Pri čemer avtorica predlaga še odločitev za zaposlitev z nepopolnim delovnim časom in z nasvetom, da privarčevano energijo raje porabite za dejavnosti, ki so vam pisane na kožo. "Lahko začneš rediti osle, organiziraš zabave, se v sklopu društva lotiš aktivizma, začneš gojiti trto, trgovati s fosili, slikaš, se ukvarjaš s perfekcioniranjem hi-fi avdionaprav ..." Skratka, ko hobiji niso več dodatek k službi, ampak postanejo bistvo življenja.