Asna Seierstad: The Bookseller of Kabul

Portret afganistanske družbe.

Norveška žurnalistka Seierstadova je jeseni 2001 najprej 6 tednov kot vojna dopisnica poročala iz vojne v Afganistanu, pomladi 2002 pa je še 4 mesece preživela v afganistanski družini. In nastala je knjižna uspešnica o vsakodnevnem življenju Afganistancev.

Ključ je knjigarnar Sultan. Mož, ki je preživel stari režim, sovjetsko okupacijo, mudžahedine, talibane in je pozdravil prihod novega režima Karzaja. Nenavaden poklic v deželi, kjer je tri četrtine nepismenih. Še zlasti, ker Sultan ni delal razlik na knjižnih policah: hkrati je prodajal komunistično propagando in verske knjige, tako da so mu režimi eden za drugim plenili in zažigali knjigarno.

Avtorici je uspela odlična dramaturgija, saj na primeru oporečnika in modernega Afganistanca, prikaže njegovo zasebno življenje, ki pa je s stališča zahodnjaka pravi šok. Svetovljanski knjigarnar se obnaša kot Bog, kateremu ni dovoljeno ugovarjati. Tako sledimo usodam njegovih sinov, hčera in žena, ki se ne borijo za velike pravice, marveč včasih za nedojemljivo drobne, kot je oditi na tržnico, ali pa se vpisati v šolo. Toda problem ni le zunaj, temveč v samih upornicah. Najmlajša hčerka, ki se vpiše na tečaj angleščine, po prvi uri pobegne. Ne prenese, da bi pri pouku sedela med sošolci brez feredže.

Delo torej o dilemah in stranpoteh (prostitucija, homoseksualnost v vojski) Afganistancev, a s trpkim priokusom, da iz Evrope gledano kakšne krucialne razlike med talibani in novim režimom niti ni. Še več, ko je bil Sultan v izgnanstvu v Pakistanu, se je z družino prilagodil bolj liberalnemu islamu, ko se je po padcu mračnih talibanov vrnil, se je oklenil navad iz še starejših časov njegovega očeta.