27. 7. 2005 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Zdenko Čepič, Damijan Guštin, Martin Ivanič: Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni
Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, 9.900 SIT
Obsežno delo v sliki in besedi na več kot 400 straneh.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
27. 7. 2005 | Mladina 30 | Kultura | Knjiga
Obsežno delo v sliki in besedi na več kot 400 straneh.
Razkošno je s fotografijami, ki prikazujejo detajle vojnega časa iz različnih aspektov, tako civilnih kot vojnih. Podobe prinašajo več kot sliko vojne: Kongresnega trga, ki se danes košati z ogromnimi drevesi, v začetku štiridesetih pa zeva kot prazna ploščad, ali pa male gostilnice Lev, med vojno imenovane "ristorante Italia", ki se danes bohoti kot stolpnica kolosalnega hotela.
Številčnost in raznovrstnost fotografskih dokumentov je vsekakor odlična stran knjige.
Knjiga prinaša tudi zgodovinski vpogled, ki pa ni le vezni tekst, ampak nosilno ogrodje knjige. Sam zgodovinski tekst je pisan neverjetno pristransko. Vzemimo poglavje o kolaboraciji, kjer avtorji ločujejo med nujno in prostovoljno kolaboracijo z okupatorji. V čem je razlika med rektorjem Milkom Kosom in predsednikom akademije Milanom Vidmarjev, ki sta "se morala" udeležiti protikomunističnih zborovanj, in študentom Francem Župcem, ki je bil zaradi grožnje po ukinitvi univerze primoran osnovati študentsko fašistično organizacijo? "Župec ni kolaboriral toliko zaradi nevarnosti zaprtja univerze, kot zaradi svojega političnega in idejnega prepričanja." Skratka, če je simpatizer OF kolaboriral z okupacijskimi silami, je to pozitivno dejanje, če je to storil nasprotnik OF, postane narodni izdajalec in VOS OF ga ustreli sredi belega dne!??
Medtem ko sodobne zgodovine beležijo, kako so partizanke enote po bitki na Turjaku pobile zajete ujetnike, ko celo predsednik borcev Janez Stanovnik poboj ranjencev v govoru označi za zločin, trojica zgodovinarjev omenja samo število ujetih vaških stražarjev (700), ne pa za razmah državljanske vojne usodnega dejstva, da je bilo precejšnje število ujetnikov zunajsodno pobitih.
Skratka, neopartijska zgodovina pisana v modernem jeziku, ki zločine sicer pripiše tudi partijski strani, a jih istočasno minimalizira z evfemizmi: fizično uničevanje nasprotnikov, levičarski radikalizem, odstranjevanje sodelavcev v okupatorskih organih ...
