Anita Nair: Ženski kupe

Prevod sodobnega romana indijske pisateljice, ki je prvič izšel leta 2001.

Okvir je idealen: ženski kupe na vlaku, v katerem potuje skupinica neznank. Prednost tujca je v priložnosti biti popolnoma odkrit, ko si torej sopotniki lahko izpovejo svoje življenjske zgodbe, nato pa za zmeraj odidejo vsak v svojo smer.

Sam princip kupejskih izpovedovanj resda ni originalni domislek pisateljice - v literaturi je že večkrat uporabljen, toda to tudi ni osrednja poanta "ženskega" romana, v katerem se nam vrstijo življenja Indijk različnih starosti in družbenega statusa.

Čeprav na začetku dobimo vtis, da smo v zgodbi diskriminiranih lamentacij ter drobnih tragedij, ki vsaka po svoje inhibirajo junakinje, se roman preobrne v pronicljive ženske zgodbe, kjer pa heroine v navidez pasivnih položajih prevzemajo vrvice usode v svoje roke.

Namesto otopelih in vdanih v usodo resda ne dobimo zahodnjaških feministk, ampak drobne zlobe in duhovita maščevanja, fatalne manipulacije, skozi katera ranjene duše preoblikujejo življenjska okolja. Vzemimo magistro kemije, željno študija in sveta, ki konča v zakonu z avtoritativnim in nečimrnim ravnateljem. Zdaj naenkrat gosti njegove prijatelje in čisti prah z njegovih diplom še iz otroških dni. Naenkrat se domisli, da bi obrnila tok, pa mu začne laskati, ga vnemati v seks in mu hvaležno kuhati gore dobrot. "Ebe je počasi postajal debel moški. Tih moški. Enostaven moški. Moški, čigar ljubezen do hrane je otopila njegovo ostrino. Ni bilo več napadov adrenalina, nobenih bojev za premoč. Spet je postal moški, s katerim sem lahko živela."

Slabotne in diskriminirane Indijke?