ur. Alenka Veler: Album slovenskih ilustratorjev

Predstavitev treh ducatov knjižnih ilustratorjev.

Delo je koncipirano po aktualističnosti projektov kdo je kdo, saj ne predstavlja starih mojstrov risanja, kot so bili Hinko Smrekar, Maksim Gaspari ali umetnikov, ki so upodabljali vsebine za Dalmatinovo Biblijo. V njem torej nastopajo delujoči risarji; od Suzane Bricelj do Anje Zavadlav, od Zvonka Čoha do Marlenke Stupica, od Kostje Gatnika do Tomaža Lavriča, et cetera. Dasiravno delo ni povsem dosledno, saj zabeleži tudi Marijo Lucijo Stupico (1950-2002).

Geselske osebe so predstavljene s fotografijo, z mini biografijami, z izbrano ilustracijo iz njihovih del ter z nekajvrstično osebno izpovedjo, zakaj so postali ilustratorji.

Za uvid v ilustratorsko profesijo vsekakor dobrodošlo, za splošno bralstvo preveč shematično. 78 strani je knjiga namenila za predstavitve posameznih avtorjev, potem pa kar 50 strani bibliografskih navedb, katere knjige so ilustrirali in kakšne nagrade so prejeli. V knjigi o ilustratorjih je skoraj pol knjige brez ilustracij!?? Predvsem pa bi bilo ustrezneje, ko bi bili ilustratorji predstavljeni z več podobami, ki bi izražale njihove osebne stile.

Kriterij uvrstitve v album so ilustracije književnih del, kar povzroči pretogo omejitev žanra. Izpadeta npr. legenda stripa Miki Muster in politični karikaturist Franko Juri, pri Lavriču pa so zapostavljene njegove časopisne karikature.

Tudi biografije so preveč poenostavljene, ko navajajo kraj in leto rojstvo, šole ter kraj bivanja.

Skratka, simpatičen poskus, ki pa je ostal na sredi poti. Za leksikon je narejen brez poglobljenega koncepta, za album s premalo slikovnimi podobami.