Jan Cvitkovič: Od groba do groba

Literatura, ki testira bralčev domet dojemanja.

Gre za scenarij za celovečerni film, ki je za razliko od večine utečenih in pričakovanih tozadevnih 1000 in večstranskih spisateljskih poskusov če že ne kar umotvorov v smislu tok, tok, tok, tok, tok, tok, tok in tako so prijezdili v mesto (beri tudi: pekete, pekete, pekete, pekete, pekete, peketed, pekete in tako so prigalopirali v mesto) poseben in originalen v tem (in v tem tudi zaživi, zablesti avtorjev genij) da je, če malenkostno karikiram, v celoti - to je od najavne pa do odjavne špice podan - na enem samem listu formata A4 ... vse preostale "manjkajoče" strani pa ima režiser (in v pričujočem primeru: dojemljivo bralstvo) pač v glavi. Skratka, glede navedene posebnosti se Cvitkovičev, poimenujmo ga kar roman, postavlja ob bok Smoletovi drami Antigona in Calvinovemu romanu Ko neke noči popotnik.

Obrazložitev: v Smoletovi drami je, kar je "razumevalna" težava za večino bralstva, najbolj prisotna prav oseba, ki se v drami fizično sploh ne pojavi, torej Antigona; v Calvinovemu romanu zgodba zares zaživi, zažubori in prevzame šele takrat, ko se dobesedno sredi stavka prekine ...ter ji mahoma, brez oddiha, sledi zopet druga zgodba etc.; - Cvitkovičev scenarij za celovečerni film Od groba do groba pa je podan s špartansko kratkimi, na videz razdrobljenimi "odlomki", v katerih pa se "skrivajo" zgovorno zgovorni citati, vse manjkajoče ostalo pa eksistira, kot že povedano, v glavi.

Roman,. ob katerem bo izviselo uradniško, birokratsko in (če si sposodimo izraz iz furmanske terminologije) plašničarsko zazrto bralstvo.