V. p. Tine Logar: Slovenski veliki leksikon P-Ž

Še tretji in zadnji del velikega projekta.

Pred bralci je torej najmodernejši izvirni slovenski splošni leksikon (SVL), kar je lep založniški uspeh. A ob splošnem navdušenju velja premeriti tudi učinek odstavitve prvotnega enciklopedičnega uredniškega para Marte Kocjan - Barle in Draga Bajta tik pred zaključkom prve knjige. V tretji knjigi je že krepko opazna njuna odsotnost, zakaj v leksikonu se je pojavilo kar nekaj sistemskih in konkretnih kiksov.

Pri osebah, ko denimo najdevamo bogato zastopane filmske kritike (S. Pelko, M. Štefančič, jr., Z. Vrdlovec), medtem ko so izpadli univerzitetni profesorji zgodovine in pisci številnih knjig (B.Repe, V. Simoniti, P.Štih) in eminentni profesorji prava, ustavni sodniki in pisci pravnih teorij (L. Šturm, L.Ude, ml. in B.M. Zupančič). - !????

Pri natančnosti gesel, ko recimo pri Rushdieju umanjka navedek letošnjega slovenskega prevoda Satanskih stihov, kar pa je le neznatna neažurnost v primerjavi z Michaelom Schumacherjem, kateremu niso zabeležili 2 naslovov v F-1, v letih 2003-4 in so mu število zmag ustavili pri 64 namesto pri 84. Povsem nedoumljive pa so napake pri smučarju Stenmarku, ki že 16 let ne nastopa, SVL pa je zanj navedel naslove slalomskega zmagovalca 75-76 (prav 75-81, 83) in veleslalomskega 78-81 (prav 75-81, 84), pri čemer je vrag ve zakaj zapisal še napačni kuriozni podatek, da je bil na zadnji olimpiadi '88 peti v veleslalomu (prav v slalomu)!

Pri pojmih, kot vzemimo telovadnega sokola, ki ga podrobno opisuje, ne navede vzroka in letnice njegove ukinitve.

Pri netipičnih osebah, kot je npr. košarkar P. Vilfan, pa SVL napravi kar ljubko napako, ko ne pomisli, da športni as lahko napiše tudi knjigo; Vilfan s svojo avtobiografijo celo uspešnico.

Skratka, s stališča leksikografske pedantnosti je SVL od prve do tretje knjige kar nekaj izgubil na kvaliteti.