Bernard Nežmah

 |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

ur. Jasna Fischer et al.: Slovenska novejša zgodovina 1848-1992

Mladinska knjiga, Ljubljana 2005, 26.700 SIT

Dve obsežni knjigi, ki ju je spisalo več kot 30 zgodovinarjev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

Dve obsežni knjigi, ki ju je spisalo več kot 30 zgodovinarjev.

Projekt je malce nenavaden, zakaj delo ni napisano v enem stilu z enim pristopom, ampak se razlikuje od avtorja do avtorja. Kot taka bolj spominja na poglobljeno enciklopedijo.

Vsebinsko zajema širok spekter aspektov: od političnega, kulturnega, gospodarskega, socialnega pa vse do vojnega. S tem

krepko razširja ustaljeno področje zgodovinaric, ki so bile omejene na vojno-politične zgodovine s pridihom socialno-ekonomskega življenja.

Knjigi sicer ni očitati eksplicitnega propartijskega pogleda na zgodovino, toda vseeno preseneča marginaliziranost nekaterih usodnih dogodkov. Letu 1941 je denimo posvečeno 14 poglavij, posebno težo tako dobi Ilegalna odporniška dejavnost meščanskega tabora, Katoliška cerkev in njen začetni odnos do okupacije, Ustanovitev OF in drugi, ne pa VOS, oborožena organizacija, ki je po nalogu vrha OF izvajala likvidacije in pobila stotino slovenskih civilnih osebnosti, s čimer je sprovocirala revolt na meščanski strani in postavila konture državljanske vojne. -???

Leta 1956 so sovjetske čete vkorakale v Budimpešto in s tanki prevzele oblast, knjiga pa ne napiše izrecno, da je Tito podprl vojaško intervencijo, ampak daje poudarek na polemiko

med Hruščovim in Titom o naravi madžarske vstaje. -???

Pri vrednotenju političnih voditeljev je knjiga kdaj v protislovju sama s seboj, ko na str. 1055 zapiše slavilno interpretacijo

Edvardu Kardelju, češ da je l. 1968 v Sloveniji vzpodbudil bolj demokratično ureditev, 3 strani kasneje pa je isti Kardelj v istem letu opisan kot konservativec, ki nasprotuje liberalnim reformam, ki jih v Sloveniji uvaja Stane Kavčič!??

Škandalozno pa je minimaliziranje zgodovinske vloge Jožeta Pučnika: na strani 1026 je zabeleženo, da je bil ob prepovedi Revije 57 sodni proces zoper njega, na str. 1034 pa da je ob ukinitvi revije Perspektive bila preklicana tudi pogojna izpustitev Jožeta Pučnika, ki so ga vnovič zaprli. Zgodovina nikjer ne zapiše niti na koliko let zapora je bil obsojen, kaj šele da bi dobil lastno poglavje kot največji oporečnik v enopartijski Sloveniji petdesetih in šestdesetih let!

Skratka zgodovina, ki je na posameznih mestih implicite napisana propartijsko.