Di Morrissey: Barra Creek

Že tretja knjiga iz zbirke Srebrne niti (tematika: o generacijah in časih). Obenem pa tudi zbirke, ki -pozor, s fondom črk večjega formata - omogoča uporabniku za vid prijaznejše branje.

In zdaj, najprej, le kdoinkajinzakajetc. pravzaprav sešteva potencialno bralstvo tozadevnega, resda na prvi u/vid oziroma na videz obrtniško iz/do/delanega pisanja, ki pa mu nikakor ne moremo, natančneje, ne smemo odrekati literarne kvalitete? No, razpon že omenjenega potencialnega bralstva sega vse tam od v življenjsko zrelost doraščajoče mladeži pa tja do bivanjsko pre-pre/izkušenih "članic in članov" t.i. tretjega obdobja. Zakaj? Tako mladim kot "tistimi vmes" (torej srednji generaciji) se odstirajo nova (ob tem: "srednježem" v življenju marsikdaj spregledana) spoznanja; dalje, dolgoletne, že prekaljene podnajemnike tega našega planeta to-navedeno branje vrača v čas, vrelec njihove mladosti; - za večino predhodno naštetih pa seveda velja, da jim omenjena zbirka odpira u/vid v doslej popolnoma neznane svetove... In slednje velja tudi za pričujoči roman: zgodba se dogaja v Avstraliji, začne pa se v domu ostarelih, kjer se, piše se leto 2003 - "s pomočjo ljubeče družine" - znajde glavna akterka, zdaj osemdesetletna gospa Lorna. Vzrok: Alzheimerjeva bolezen. Ampak, še vedno čila gospa si še pred napovedanim "pozabljenjem" želi razčistiti s svojo preteklostjo. Zgodba:" ... piše se leto 1963. V avstralskem severnem Queenslandu, divji, nedotaknjeni pokrajini, leži ob reki Barra Creek goveja farma družine Monroe. Pri njih se, kot vzgojiteljica, zaposli dvajsetletna novozelandka Sally..."

Roman, ki nam približa u/trip te "tako oddaljene", poslednje odkrite celine.