Dušan Jelinčič: Eseji z zahodnega roba

Pisatelja s slovenskega zahodnega obrobja zbir "govorov z gore".

Najprej, na kra/telegrafs/ko o pisatelju (tudi: časnikarju, alpinistu etc.) samemu: bil rojen 1953. leta v Trstu; še vedno veljavni naslov njegovega stalnega prebivališča , Trst; - sicer pa že po genski zasnovi (Dušanov oče je znameniti TIGR-ovec Zorko Jelinčič) nadvse zaveden Slovenec, ki pa je na žalost bolje in globje kot naši domači, slovenski - pre/poznan beroči italijanski javnosti. Skratka, v širšem italijanskem kulturnem prostoru bralstvo ve za ime in priimek slovenskega avtorja večkrat ponatisnjene (in nagrajene!) knjižne uspešnice, Le notti stellate, medtem ko v pisateljevi matični "mačehi" Sloveniji le redki sploh vedo zanj in za obstoj originalne verzije tega romana, Zvezdnate noči. Zdaj pa k pričujoči najnovejši Jelinčičevi knjigi sami oziroma, kaj nam "pripovedujejo" Eseji z zahodnega roba: delo skozi pet razdelkov prinaša štirinajst med sabo prepletajočih, dopolnjujočih se esejev, tematika (... to pa sem hotel storiti s svojega nadvse značilnega in posebnega zornega kota - slovenskega tržaškega in primorskega ...) pa zaobsega oziroma prehaja "od splošnih razmišljanj o slovenstvu k izrazito literarnim, potem k legendarnim osebnostim (...sicer je bila trojica Bartol, Jug in Jelinčič znana pod skupnim vzdevkom 'prijatelji smrti' ...), ki so ustvarjale sodobno primorsko zgodovino ter k uporu, ki so ga sprožile; od tega se selijo v današnji čas ..."

Kot že uvodoma povedano: zbir "govorov z gore".