Marko Ješe in Branko Gradišnik: Kodrlajsasti piton

Roman o narkomanskem življenju.

Napisan po izpovedi Marka Ješeta, ki jo je pomagal sooblikovati pisatelj Branko Gradišnik, tudi sam z izkušnjo ozdravljenega alkoholika.

Roman, ki stisne bralca za vrat. Napisan je v preprostih stavkih, brez globljega rezoniranja, tako da te literarna estetika ne more zapeljati. Njegova moč je v zgodbi, ki pa ni gledana od daleč, zakaj pripovedovana je iz avtobiografske bližine. V njej ni optimizma, temveč padci iz igle na iglo. Grozljivo je brati dvajsetletno epopejo, ki nima svetlih točk. Tudi v nekajkratnih poskusih, ko kaže, da bo skoraj uspel z abstinenco, stopi nazaj.

A vzporedno z junakovo zgodbo, se pretikajo usode njegovih tovarišev in prijateljic, ki cepajo kot muhe. A te smrti niso opisovane z moralističnega pogleda od zunaj, ampak kot udarec, ki ga mrtvi narkoman usmeri proti preživelemu.

Kot insajdersko delo knjiga opiše celotni svet džankijev, pri katerem izstopa grozljiva lahkotnost, kako si lahko človek, ki živi od doze do doze, priskrbi glomazne količine denarja. Vlomi in kraje po trgovinah, gostilnah in kioskih, bi bila običajna predstava. Zraven bi dodali prostitucijo in ropanje staršev. Toda, plenjenje se tu ne konča: obiski pri starih mamah, pri osamljeni sosedi, pri daljnih sorodnikih, ki so veseli obiska pozabljenega žlahtnika - povsod bo izmaknil, kar mu pride pod roko. Ekonomija preživetja prignana do vrhunca.

Knjiga ima na koncu seveda happy-end, kajpak ne v tipu popolne idile, ampak znosnega preživetja. A srečni konec je dvojen: literaren in biografski. Nekdanji narkoman, ki je nekoč štel za uspeh, če je z iglo zadel žilo, je zdaj napisal avtobiografsko predlogo, ki je z asistenco Branka Gradišnika prešla v presunljivi roman.