Bernard Nežmah

 |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

Sandra Bašić Hrvatin in Lenart j. Kučić: monopoli: družabna igra trgovanja z mediji

Maska, Ljubljana 2005, 3.900 SIT

Študija o lastništvu medijev v treh delih: evropske zakonodaje, evropska in slovenska realnost.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Bernard Nežmah

 |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

Študija o lastništvu medijev v treh delih: evropske zakonodaje, evropska in slovenska realnost.

Kako medijski lastniki diktirajo in oblikujejo vsebine v številnih knjigah dokazuje Noam Chomsky. Njegovo izhodišče je preprosto: vzame v roke različne časopise in pogleda, katere teme obdelujejo, koliko prostora jim namenjajo, iz katerih zornih kotov pišejo, še bolj kot to pa ga zanima temna stran - vsebine, o katerih ne pišejo in jih ignorirajo.

Bašić-Kučić sta se odločila za natančen pristop, ki je posebej zanimiv v slovenskem delu. Doslej je v medijskem tisku bolj ali manj veljalo, da so mediji pri nas O.K. Edino grožnja neodvisnosti medijev je ponavadi veljal le Janša in njegov politični ter novi gospodarski krog. Avtorja sta ravnala preprosto: po dostopnih podatkih sta skicirala lastnike medijev, kar je prineslo nepričakovan rezultat - obstoj "monomedijske koncentracije".

Veliki brat seveda niso politične stranke v čisti obliki, ampak peščica podjetij in skladov, ki so med seboj večkrat prepletena.

Stanje, ki ni svetovna posebnost, je le variacija že poznanega, za pogled o "deviškosti" slovenskih medijev pa dovolj frapantno.

Ker je knjiga usmerjena na faktično analizo medijskega lastništva, bi bilo nekorektno, ko bi ji kot pomanjkljivost očitali, da ni naredila vzporedne analize med lastništvom in vsebinami posameznega medija.

Vsekakor pa knjiga, ki bo malokomu v veselje. Zagotovo ne medijskim lastnikom, ker jih demistificira, ne številnim urednikom, ker relativizira njihovo apriorno avtonomnost.