Drago Druškovič: Prežihov Voranc

Biografija pisatelja in politika Lovra Kuharja (1893-1950), poznanega bolj pod imenom Prežihov Voranc.

Voranc je znan po dveh atributih: kot avtor Doberdoba, Požganice in Samorastnikov ter kot komunistični funkcionar, ki ga Tito ni prenašal. Bil je med ustanovitelji komunistične partije Jugoslavije, literat, ki je izdajal prozne članke že pred prvo vojno, v tridesetih inštruktor kominterne v Skandinaviji in na Balkanu, osebno poznal Mao Ce Tunga, udeleženec kongresa Kominterne v Moskvi 1936 in bil določen, da postane organizacijski sekretar KP Jugoslavije. Slovenec, ki je v organizacijski strukturi svetovne organizacije Stalinovih komunistov zasedal najvišjo funkcijo. Ko bi ga v Pragi 1936 ne aretirala policija, bi se lahko dogodilo, da bi imeli v njem jugoslovanskega predsednika, ki bi ne bil strugar, ampak pisatelj. Bil je namreč postavljen nad Titom.

Toda v času njegovega aresta, je njegovo funkcijo prevzel Josip Broz, ki ga je najprej še jemal za tesnega sodelavca, potem pa ga je praktično izobčil. Še več, ko so ga l. 1943 aretirali okupatorji, je maršal Jugoslavije odklonil, da bi ga rešil iz zapora z menjavo ujetih nemških častnikov. Pomen Voranca je nedoumljiv, zakaj sega prek običajnih kontur razumevanja časa. Zaprtega komunističnega voditelja nacisti ne mučijo in ne ustrelijo kot talca niti ga ne pošljejo v smrtonosno taborišče, ampak ga odvedejo v Berlin, kjer mu ponudijo položaj predsednika "samostojne Slovenije", ki ga kajpak odloni. Po kapitulaciji pridejo ponj partizani ter ga v ujetniški uniformi kot nadrealistično prikazen pripeljejo na svečanost v osvobojeni Ljubljani. Toda po vojni ne postane minister, ne dobi omembe vrednega položaja v komunistični oblasti, ampak ostaja odrinjen na bagatelne položaje.

Pregledna biografija, ki pa ni usmerjena v podrobno razvozlanje intrigantnega odnosa med njim in Titom.