Dario Cortese. Divja hrana

Knjiga, ki postavi na glavo ideje o hrani.

Moderni človek razume kot hrano vrečke, stekleničke in konzerve, ki jih prodajajo po prehrambenih trgovinah, bogato založene stojnice na tržnici, kadavre, ki visijo pri mesarjih ali ležijo po ribarnicah. Cortese pa postavi na oltar rastlinje, ki ga slehernik šteje za nadležni plevel.

Če si zaželimo solate, pač stopimo do branjevke. Avtor namigne na drugo pot: na polju ali v gozdu lahko naberemo samoniklo zvezdico in jo potem pripravimo v skledi s kakšno rezino jabolka, dodamo nekaj cvetov marjetic, trobentic ali vijolic, vse skupaj pa začinimo z nekaj limoninega soka in oljčnim oljem.

A ideje ne končajo na tleh, lahko se ozremo proti drevesom in se stegnemo za mladimi listi lipe, bukve, breze, ki jim kot delikateso dodamo še nekaj smrekovih vršičkov. Recepti segajo prek solat tja do dušene buče z rozinami in smrekovimi vršički, od aromatičnih kisov, koprivnih jedi pa do dušenih možkov z lešniki.

Namesto da po vrtovih gojimo zelenjavo, se podamo v divjino, a ne da bi po njej hlastali za zrakom ali se le predajali pogledom, marveč da bi stikali za zelmi, ki jih bomo napravili za kosilo in večerjo. Pravzaprav revolucionarni preobrat, ko po sestavine za obed ne stopimo v trgovino ali na vrtiček, temveč se spremenimo v prvobitnega nabiralca, ki je s svojimi rokami in s ščepcem poznavalstva tete Pehte sposoben nahraniti sebe in svoje bližnje.

Skratka, prehranjevalna alternativa, kjer ne gre le za konzumiranje različice "bio" hrane, zakaj zraven pride še užitek, da se kot v časovnem stroju prestavimo v nabiralniške navade prednikov iz pradavnine.