Joe Sacco: Varovano območje Goražde - vojna v vzhodni Bosni 1992-95

Grozote in še zlasti absurde balkanske vojne, ki je ob koncu 20. stoletja prerasla okvire politične sintagme 'notranje zadeve' in se nemoteno razdivjala na pragu miroljubne skupnosti evropskih demokracij, so doslej najodmevnejše podoživela tri stripovska dela z izrazitim avtorskim pečatom.

Hermannov Sarajevo Tango (1995) je groteskno fiktiven zaplet postavil na resnične lokacije in med resnične dogodke, kot metaforo 'demokratične javnosti' pa izpostavil plačanca, ki prihaja v Sarajevo izključno zaradi osebnih koristi, kajti v vojni je najlaže hitro zaslužiti denar, slavo ali pa glasove volilcev.

Slaba tri leta pozneje je ameriške bralce osupel strip album Fax From Sarajevo, v katerem je Joe Kubert na osnovi sporočil, ki mu jih je iz obleganega Sarajeva pošiljal Ervin Rustemagić, eden največjih stripovskih založnikov na svetu, zrisal pretresljivo zgodbo o preživetju in genocidu v srcu zahodne civilizacije.

Leta 1999 pa so pri francoski založbi Glenat (prvi prodor slovenskega strip albuma na mednarodni trg!) izšle briljantne Bosanske basni Tomaža Lavriča, omnibus zgodb, v katerih Lavrič - medtem ko sočustvuje z žrtvami in se hkrati trudi razumeti animalični um krvnikov - verodostojno poustvari atmosfero terorja brez eksplicitnih prizorov ubijanja, ki bi strip zavedli v ceneno estetiko smrti.

Dokumentarni stripovski roman Varovano območje Goražde, ki ga je bržčas največji novinarski talent med risarji stripov Joe Sacco objavil v začetku tega stoletja, pomeni nekakšno sintezo naštetih stripovskih presežkov, nadgrajeno z neposredno osebno izkušnjo in srhljivimi pričevanji, spomini, obupom in bolečino ljudi, ki jih objektivna novinarska poročila suhoparno omenjajo kot kolateralno škodo. "Ko se je leta 1991 v Sloveniji začela balkanska vojna, sem bil v Muenchnu na rockovskem koncertu," piše Sacco v uvodu k slovenski izdaji. "Odkrito povedano, nisem razumel položaja in v slovenski krizi prav gotovo nisem videl uvoda v grozote, ki so se kasneje odvile na Hrvaškem in v Bosni. Morda sem bil naiven, vendar moram znova poudariti, da si nisem mislil, da bi bilo po koncu hladne vojne kaj takega v Evropi sploh mogoče."

Drži, tudi Sacco sam, ki je drugače po lastnih besedah v Goraždu preživel nekaj svojih najbolj srečnih trenutkov, si je občasno zaželel, da bi bilo med njim in Bosno sto tisoč kilometrov, med njim in "temi groznimi, zoprnimi ljudmi in njihovimi jebenimi vojnami in patetičnimi pričakovanji". Varovano območje Goražde je z eno besedo brutalno iskren, doživet in natančen stripovski dokument, število vprašanj, ki jih odpira, pa znatno presega tista, na katera poskuša odgovoriti. "Sacco je nepredstavljivo narisal s prevzetnostjo avtorja, ki si upa biti v vsaki risbi očividec," je v predgovoru zapisal Ervin Hladnik Milharčič. Težko bi to lepše povedal, še težje k temu kaj pametnega dodal.

+ + + + +