Miro Simčič: Tito brez maske

Josip Broz je za eks Jugoslovane nekaj takega, kot je kraljeva družina za Britance: nikoli se ne nasitimo pikantnih podrobnosti o njegovem kraljevskem življenju. Bolj ko je oddaljena njegova smrt, bolj nas intrigira njegovo življenje. Toda Britanci so že deset let po Dianini smrti dobili film o tem, kako je umrla, prav malo pa je verjetno, da bomo na območju nekdanje države kadarkoli dobili film o Titovih podvigih. Političnih in zasebnih. Ravno zato, ker ne vemo, kaj je res in kaj ni, je mit o Titu tako velik, vsak prispevek o njegovem življenju pa dobrodošel.

No, ne ravno vsak. Knjiga Tito brez maske Mira Simčiča je ..., če mene vprašate, nepotrebna. Pravzaprav je natančno to, kar so Titovi potomci očitali Anji Drulović, ko je izdala knjigo Titova kuharica z recepti z maršalovih jedilnikov: da se promovira in prodaja na račun Titovega lika in dela in predvsem njegovega imena. V knjigi Tito brez maske ne izvemo nič novega. Govori se sicer o nekem famoznem fasciklu 36, kjer naj bi bili vsi podatki o zakulisnem dogajanju ob Titovi smrti - pa iz tega fascikla ne izvemo nič. Vse špekulacije o tem, ali je bilo zdravljene pravilno ali nepravilno; ali je umrl 4. 4. ali kdaj prej; ali se je pred smrtjo zatekel h katoliškim zakramentom (super je zamisel o tem, da je bil tako ali tako musliman) ..., vse to se je že pojavljalo v časopisju in knjigah. Še vedno pa ne vemo, kje je njegova noga.

Šalo na stran: v tej knjigi o Titu je preveč ponavljanja. Prvič, vidi se, da so bila poglavja pisana kot časopisni feljton. To pomeni, da se nekateri podatki nujno ponavljajo. A pričakovali bi, da se v knjižni obliki naredi redakcija in se vse to moteče ponavljanje podatkov zreducira. Drugi očitek knjigi je, da se zdi, da je vse premalo virov, ki bi jih našel avtor neposredno (o, pa so še živi ljudje, ki so bili v stiku s Titom), pretežni vir informacij so že objavljeni intervjuji, članki, knjige. Tako vse poteka le na neki površni, že videni, že prebrani ravni. Zato je naslov knjige hudo pretenciozen, ker to ni Tito brez maske, temveč Tito, kot smo o njem že brali. Škoda, res škoda, kajti če bi bilo besedilo napisano vsaj malo bolj sočno ..., bi bila knjiga lahko kljub temu zabavna. Tako pa je Tito za začetnike.

+ + +