30. 5. 2007 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Giorgio Vasari: Življenja umetnikov
Studia humanitatis, Ljubljana, 2007, 20 €
Firence
"Znano je, da nebesa na nekatere ljudi, ki so zgolj zemeljska bitja, vplivajo nadvse blagodejno in jih bogato obdarijo, ta dar pa se včasih zdi kar nadnaraven. Takrat se v enem telesu zberejo in nakopičijo lepota, prijetnost ter vrlina, zaradi česar je vse početje in ravnanje tega človeka že skoraj božansko in nedosegljivo za vse druge ljudi, njegovo delo pa je v resnici tako, kot bi bilo lastno Bogu, ne pa človeku in njegovim zmožnostim. Vse to so ljudje opazili pri Leonardu da Vinciju, katerega je poleg telesne lepote, ki je ni bilo moč prehvaliti, pri vsem njegovem delu krasila tudi neizmerjena prefinjenost." Takole se začne Vasarijev življenjepis Leonarda da Vincija. Pravzaprav se na podoben način začnejo vsi izbrani življenjepisi: Giottov, Michelangelov, Rafaelov, Botticellijev, Brunelleschijev ... Življenjepisi so delo njihovega sodobnika. Delo je bilo tako priljubljeno, da so natisnili razširjen ponatis, ker je bila celotna prva izdaja razprodana.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 5. 2007 | Mladina 21 | Kultura | Knjiga
Firence
"Znano je, da nebesa na nekatere ljudi, ki so zgolj zemeljska bitja, vplivajo nadvse blagodejno in jih bogato obdarijo, ta dar pa se včasih zdi kar nadnaraven. Takrat se v enem telesu zberejo in nakopičijo lepota, prijetnost ter vrlina, zaradi česar je vse početje in ravnanje tega človeka že skoraj božansko in nedosegljivo za vse druge ljudi, njegovo delo pa je v resnici tako, kot bi bilo lastno Bogu, ne pa človeku in njegovim zmožnostim. Vse to so ljudje opazili pri Leonardu da Vinciju, katerega je poleg telesne lepote, ki je ni bilo moč prehvaliti, pri vsem njegovem delu krasila tudi neizmerjena prefinjenost." Takole se začne Vasarijev življenjepis Leonarda da Vincija. Pravzaprav se na podoben način začnejo vsi izbrani življenjepisi: Giottov, Michelangelov, Rafaelov, Botticellijev, Brunelleschijev ... Življenjepisi so delo njihovega sodobnika. Delo je bilo tako priljubljeno, da so natisnili razširjen ponatis, ker je bila celotna prva izdaja razprodana.
Vasari, sicer slikar in arhitekt, a v zgodovino zapisan kot biograf, je pomemben tudi zato, ker je bil prvi, ki je razcvet italijanske umetnosti 16. stoletja označil s pojmom rinascita, prerod, čeprav se je termin uveljavil šele veliko kasneje. Pravzaprav se je veliko renesančnih idej uveljavilo precej kasneje. Če pomislimo le na Leonardove potapljače.
Vasarijevi življenjepisi niso literarni, sodobnikom je ponudil umetniško-zgodovinski vodnik z res podrobnimi opisi najslavnejših umetnin, nam pa enkraten vpogled v umetniško razmišljanje tistega časa. A bolj ali manj brez osebnih podrobnosti, le tu in tam ga zanese v zasebno sfero, recimo pri Rafaelu: "Njegovi prijatelji so vedeli, da se rad predaja telesnim užitkom, zato so bili do njega uvidevni in so mu velikokrat pogledali skozi prste /.../ Tako je Rafael na skrivaj nadaljeval s svojim razuzdanim življenjem, in ker je nekega dne pri tem še posebej pretiraval, je kmalu po prihodu domov dobil visoko vročino." Zanimivo je, da je denimo pri Michelangelu precej skop z osebnimi podatki, čeprav sta bila velika prijatelja. Res pa se poglobi v vse muke, ki jih je ob gradnji florentinske kupole doživljal arhitekt Filippo Brunelleschi, da je ustvaril zgradbo, "da ji celo nebesa zavidajo, saj jo pogosto oplazi kakšna strela." Zanimivo kunsthistorično čtivo.
+ + + +
