Jerasov Janko: Življenjska zgodba Janka Šetine iz Zbilj

Kdo si zasluži, da je o njegovem življenju natisnjena knjiga? Vsakdo. Prepričana sem, da ima vsak človek dovolj življenjskih izkušenj, da napiše roman ali biografijo. Razlika je le v tem, da so potem nekatere od teh zgodb zanimive, druge dolgočasne; nekatere se pripovedujejo naprej, druge se zaprašijo na policah.

Jerasov Janko ali Življenjska zgodba Janka Šetine iz Zbilj je v našem knjižnem prostoru nenavaden eksperiment. Je zgodba o sleherniku, ki pripoveduje svojo življenjsko zgodbo, pa hkrati še zgodbo kraja, kjer je živel vse življenje. Janko Šetina se je rodil leta 1934 v Zbiljah. Nikoli ni bil župan, uradnik, občinski svetnik, bil pa je čevljar, skladiščnik, voznik, prostovoljni gasilec, lovec. Njegov oče je bil Joškov iz Zbilj, njegova mati Rozmanova iz Podreči, spoznala sta se v gostilni na Brodu. Njihovo predvojno življenje je bilo "povezano z enim samim delom in garanjem". Kasneje doda: "Jaz od otroških let nisem imel nič. Od fantovskih let nisem imel nič. Še danes mi manjka teh stvari. Otroških stvari." Celotna knjiga je zapis intervjuja z gospodom Šetino, ki se izkaže za pretkanega in zanimivega pripovedovalca. Knjigi je dodan tudi cede z zvočnim zapisom pogovora, tako da bodo besede, kot so tafelmargarina, nularca, šolunga, modroc, kampel, za vedno ostale slišane. Poleg linearne zgodbe življenja so v posebnih poglavjih obdelani še običaji pa čas med vojno, ko se je Jankov oče skrival v bunkerju v domači hiši, da ne bi bil mobiliziran v nemško vojsko, pa proletarsko življenje v Colorju ..., vse skupaj pa je začinjeno z življenjskimi modrostmi gospoda Šetine: "Politika je to, da eno govorijo, drugo mislijo, tretje delajo."

Knjiga o Jerasovem Janku je projekt Društva Slovenski center za ustno zgodovino, poddisciplino zgodovine, ki temelji na neposrednem zapisovanju pripovedi iz vsakdanjega življenja ljudi. Ker konec koncev zgodovina so že mogoče veliki dogodki, a brez "malih" ljudi ne bi bilo velikih dogodkov, zbiranje teh zgodb pa je ustvarjanje zgodovine "od spodaj" navzgor. Ali kot je rekel Carl G. Jung: "Veliki dogodki svetovne zgodovine so v najglobljem bistvu nepomembni. V končni analizi je najpomembnejše življenje posameznika. /.../ V našem najbolj zasebnem in najbolj notranjem življenju je sleherni od nas pasivna priča in žrtev aktualnega dogajanja, ampak smo tudi soustvarjalci tega dogajanja. Mi sami ustvarjamo epoho." Ta knjiga je neposreden vpogled v življenje posameznika iz epohe 20. stoletja. Še dva milijona takih knjig, pa bomo vedeli, kakšna je resnična zgodovina Slovencev v 20. stoletju.

+ + + +