1. 7. 2007 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Michael Novak: O gojenju svobode, razmišljanja o moralni ekologiji
Študentska založba, zbirka Claritas, Ljubljana, 2006, 20 €
Gre za enciklopedijo političnega enoumja, izhajajočega iz obskurnih prepričanj katoliških vigovcev. Nekje na začetku avtor ugotavlja, da je "za demokracijo ateizem nezanesljiva podpora", in nato razpreda o pojmih, kot so religija, demokracija, liberalizem, resnica, svoboda, civilna družba itd., pri čemer ne more iz svoje kože: "Ideja resnice je neločljivo povezana z idejo svobode. In spoznanju resničnosti resnice neposredno sledi spoznanje resničnosti Boga." Pri branju imaš vseskozi občutek, da Novak drsa po ledu, in pogosto mu prav grdo spodrsne. Zgolj nekaj v nebo vpijočih primerov: med obračunavanjem z ateisti se mimogrede obregne ob državljane, ki "vso odgovornost raje prevalijo na voditelje". A daj, z verniki je pa drugače? "Bog mi je rekel, naj napadem Afganistan in Irak." (George Bush) Pri razmišljanju o svobodi se oklene besed vigovca lorda Actona: "Če delamo, kar se nam zljubi, to ni svoboda, svoboda je, če delamo tisto, kar bi morali delati." Ah. V nadaljevanju pa povzame de Tocquevilla in njegovo navajanje, da sta v ZDA "vera in svoboda prijateljici in od tega imata korist obe". Hm, prepoved igranja domin ob nedeljah pade na um. Novaka ozkoglednost pripelje do sklepa, da je "temeljna družbena institucija demokracije religija", pri čemer seveda vseskozi govori o judovstvu in krščanstvu, kajti druge vere tega potenciala menda nimajo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 7. 2007 | Mladina 25 | Kultura | Knjiga
Gre za enciklopedijo političnega enoumja, izhajajočega iz obskurnih prepričanj katoliških vigovcev. Nekje na začetku avtor ugotavlja, da je "za demokracijo ateizem nezanesljiva podpora", in nato razpreda o pojmih, kot so religija, demokracija, liberalizem, resnica, svoboda, civilna družba itd., pri čemer ne more iz svoje kože: "Ideja resnice je neločljivo povezana z idejo svobode. In spoznanju resničnosti resnice neposredno sledi spoznanje resničnosti Boga." Pri branju imaš vseskozi občutek, da Novak drsa po ledu, in pogosto mu prav grdo spodrsne. Zgolj nekaj v nebo vpijočih primerov: med obračunavanjem z ateisti se mimogrede obregne ob državljane, ki "vso odgovornost raje prevalijo na voditelje". A daj, z verniki je pa drugače? "Bog mi je rekel, naj napadem Afganistan in Irak." (George Bush) Pri razmišljanju o svobodi se oklene besed vigovca lorda Actona: "Če delamo, kar se nam zljubi, to ni svoboda, svoboda je, če delamo tisto, kar bi morali delati." Ah. V nadaljevanju pa povzame de Tocquevilla in njegovo navajanje, da sta v ZDA "vera in svoboda prijateljici in od tega imata korist obe". Hm, prepoved igranja domin ob nedeljah pade na um. Novaka ozkoglednost pripelje do sklepa, da je "temeljna družbena institucija demokracije religija", pri čemer seveda vseskozi govori o judovstvu in krščanstvu, kajti druge vere tega potenciala menda nimajo.
+ +
