Dževad Karahasan: Vzhodni divan

Če boste v torbo za plažo vtaknili roman Vzhodni divan bosansko-nemško-avstrijskega profesorja dramaturgije ter zgodovine drame in gledališča, esejista, dramatika in pripovednika Dževada Karahasana, bo s kopanjem bolj slabo kazalo, kajti roman je gosto tkana mreža različnih diskurzov (npr. esejističnega, poetičnega, političnega, alegorijskega), pripovednih tehnik, perspektiv in žanrov, ki bralca potegne vase zdaj kot netradicionalni zgodovinski roman, zdaj kot detektivka, pa spet kot epistolarni ali poetični roman.

Prepletata se Vzhod in Zahod, daljna perzijsko-arabska preteklost in bližnja zahodna sodobnost, podstavljeni na zgodbe (v zgodbi v zgodbi) o trku mislecev in totalitarne oblasti. Karahasanova romaneskna mreža je fina arabeska, sestavljena iz samostojnih oziroma zaključenih delov, ki izhajajo drug iz drugega, se nanašajo drug na drugega, vendar ne kot nadaljevanje iste zgodbe, temveč kot nove zgodbe z novimi literarnimi osebami, ki komentirajo usode oseb iz prejšnjih delov.

Vzhodni divan (izvirnik je izšel leta 1989), Karahasanov prvi roman, velja v bošnjaški in bosanski literarni zgodovini za roman z eno najzapletenejših struktur in kodiranosti, za besedilo, ki mu je kljub nenehnemu iskanju robov romaneskne mreže uspelo ohraniti zgodbo, hkrati pa v njej sintetizirati filozofijo, zgodovino, večkulturnost, mistiko in metafiziko.

+ + + + +