Aleksander Afanasjev: Ruske pravljice

Aleksander Nikolajevič Afanasjev je v letih 1855-1863 izdal osem zvezkov Ruskih ljudskih pravljic, s čimer si je prislužil vzdevek ruski Grimm. Stoletje in pol pozneje slovenska Zbirka velikih pravljičarjev ponuja 68 izbranih izmed več kot šeststo pravljic, ki jih je zbral Afanasjev.

Njegovi sodobniki so močno dvomili o smiselnosti zbiranja takšnega gradiva od "neukih kmetov". Motila pa jih je tudi vsebina pravljic. Zvitost in bistrost uma v ruski pravljici zmagujeta nad telesno in drugačno močjo. Menda se bodo marsikateri slovenski starši, ki bodo otroku za lahko noč brali iz slovenske različice Afanasjeva, celo strinjali s cenzorjem in na svojo roko spremenili kakšen srečen konec pravljice, kot je: "Ko je oče vse izvedel, se je razjezil na ženo in jo ustrelil. Sam pa je s hčerko začel živeti, se dobro imeti in bogateti."

V knjigi je le za peščico ilustracij. Škoda. Ivan Bilibin, čigar slike ilustrirajo slovenski prevod, je steber ruskega ilustratorstva. Tisoči slikarjev so oponašali njegov značilni bilibinski slog in ga gotovo še bodo. Toliko bolj žalostno pa je, da so v slovenski različici akvareli, pri katerih imajo odločilno vlogo ornamenti ob robovih, pomanjšani do neprepoznavnosti. Ruske pravljice so za otroka namišljen uvod v resnično, torej tudi kruto življenje, pri čemer bodo neprevedeni "pirožki" in "lepjoški" ostali na vesti prevajalke. Za odrasle pa je tu ključ k razumevanju sodobne Rusije, recimo tega, zakaj v tej deželi ne zaleže feminizem.

+ + +