Dr. France Bučar: Rojstvo države - Izpred praga narodove smrti v lastno državnost

France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta in človek, ki je v Strasbourgu leta 1988 vsej Evropi razložil, kaj se dogaja v Jugoslaviji, tukaj pa so ga komunisti razglasili za narodnega izdajalca, je napisal esejistično knjigo o nastanku Slovenije. Drugače od aktualne politične (re)interpretacije zgodovinskih resnic izvora državnosti ne vidi v zlatih časih osamosvojitve ali, kar je sicer še absurdneje, v karantanskih knezih in njihovih prestolih, pač pa jo bogokletno postavlja v čas upora proti okupatorju. V drugi svetovni vojni smo se Slovenci znali postaviti zoper nacizem in fašizem, politični ideologiji, ki sta ogrožali temelje evropske civilizacije, pa čeprav smo potem "za nagrado" za nekaj desetletij zdrknili v komunistični totalitarizem ...

Državljanska vojna, ki se je končala leta 1990 s konstituiranjem skupščine, ima izvor že pred letom 1941. Po Bučarju je namreč v Sloveniji vladal teokratizem, prepričanje, da je dober Slovenec hkrati dober kristjan. Vsi, ki so dvomili, ugovarjali ali pa celo nasprotovali cerkvenemu hegemonizmu, niso bili niti dobri kristjani niti dobri Slovenci, pač pa sovražniki narodove biti. Vendar spopad med dvema tabora ni bil neizbežen, zadržana meščanska desnica bi se morala pridružiti Osvobodilni fronti in boj proti partiji voditi znotraj OF, ne proti njej. "Vsakomur, ki je bil sposoben vsaj kolikor toliko objektivne analize takratnega položaja, se je naravnost vsiljevalo spoznanje, da je mogoče voditi in zlasti dobiti boj za demokracijo proti diktaturi komunističnega totalitarizma samo na temelju odločnega boja proti okupatorju, ki je bil prvi in nujni pogoj za kakršenkoli nastop. Partija je to do kraja razumela. Niti približno pa tega ni razumela konzervativna klerikalna politika. S svojim popolnim nerazumevanjem položaja je bolj kot vse druge okoliščine olajšala komunistom dosego njihovega temeljnega cilja." Slovenska politika je takrat (marsikdaj zdaj) delovala po načelu majhne travice, ki se viharju ukloni, a ko je ta mimo, se spet zravna, težava je bila le v tem, da je vihar z družbeno revolucijo prežetih komunistov pihal s tolikšno močjo, da je travico tako pritisnil ob tla, da ni več delovala razumno.

Bučarjeva knjiga je oseben pogled na zgodovino slovenskega naroda. V njej se velikokrat ukvarja s "kaj pa če bi" zgodovino. Za nekatere so takšni scenariji samo špekulacije, za druge pa vredni premisleka o tem, kaj bi se zgodilo s Slovenijo, če bi ji nekoč vladali politiki, ki bi razumeli svet okoli sebe. In ta ugotovitev velja še danes.

+ + + + +