Slavoj Žižek: Nasilje

Predstavljajte si otroka, ki se nalahno udari po licu. In sedaj, kako ga z enako silo oplazi materina dlan. Zakaj otroka v drugem primeru neprimerno bolj boli kot v prvem? Jasno je, da odpira vprašanje nasilja ogromen fenomenološki prostor, ki gre daleč prek štetja trupel ali ocenjevanja škode. Na to zavito pot se je Žižek podal v svoji zadnji knjigi z istim naslovom (Nasilje) in kot vedno ni napisal nekakšnega sistematičnega zbornika, ki bi iz različnih zornih kotov osvetljeval vprašanje, ampak je na 173 strani prelil poplavo razmišljanj o vrsti aktualnih (nasilnih) fenomenov, ki jih secira na svoj znani način: od 11. septembra in zadnjih protestov muslimanskega sveta do miroljubne zahodne politične realnosti, ki uči nenasilje in strpnost.

V tem dialektičnem spreobračanju je seveda Žižek mojster in to je njegova resnična vrednost: da zna filozofijo prek pop kulture približati širšemu krogu bralcev. Samo nekaj navedkov iz zadnje knjige, da bo jasno, o čem govorimo: "Kaj, če pravo Zlo naših družb ni kapitalistična dinamika kot taka, ampak poskusi, da bi se iz nje izmotali ...?", "Zakaj je Kissinger, ki je naročil bombardiranje Kambodže, ki je prineslo smrt več deset tisoč ljudem, manjši kriminalec od tistih, ki so zakrivili kolaps Dvojčkov?", "Kako krhko mora biti muslimansko prepričanje, če se čuti ogroženo zaradi bedastih karikatur v danskem časopisu z nizko naklado?" Pa o etiki: "... zamislite si ženo, ki v poslednjih sekundah svojega življenja telefonira možu in mu pravi: Samo toliko, da veš, najin zakon je laž, ne prenesem pogleda nate..." (tik pred strmoglavljenjem letal 11. septembra so v zadnjih trenutkih skoraj vse žene in možje partnerjem sporočili, da jih ljubijo).

Odgovor, ki ga Žižek vseskozi ponuja, je poenostavljeno povedano v tem, da je fizično nasilje zgolj vrh ledene gore, njegov generator pa leži skrit v simboličnem ali sistemskem nasilju. Zato si pomaga s primerom humanitarne dejavnosti "liberalnih komunistov" Billa Gatesa in Georgea Sorosa, ki sta morala za svoje bogastvo osiromašiti ali uničiti ogromno ljudi in družin, da lahko sedaj delita humanitarno pomoč nekaterim in s tem upravičujeta svoj obstoj. Zahodna civilizacija navideznega nenasilja ni nič manj nasilna, želi povedati Žižek. Prav nasprotno, dokaz vseprežemajočega simbolnega nasilja leži v razbitosti družbe, v individualizmu, za katerega so krivi razni gatesi in sorosi. In kako se jim postaviti po robu? Najbolj nasilno dejanje proti sistemu je ne-dejanje, zaključuje. "Včasih je največje nasilje prav v tem, da ne storimo ničesar."

+ + + + +