Rodney Stark, William Sims Bainbridge: Teorija religije

Pred leti so nekateri eksperti mislili, da je propaganda brez prihodnosti - da bo torej s propagando konec, ko bo človeštvo napredovalo in se izobrazilo. Pa se je zgodilo ravno obratno: bolj ko so ljudje izobraženi, pismeni in informirani, lažji plen propagande so. Še več, bolj ko so ljudje izobraženi, pismeni in informirani, bolj potrebujejo propagando.

Ameriška sociologa Rodney Stark in William Sims Bainbridge s Teorijo religije odgovarjata vsem tistim, ki so mislili, da je religija brez prihodnosti - in da bo z religijo konec, ko bo človeštvo napredovalo in se izobrazilo. Jasno, zgodilo se je ravno obratno: bolj ko je človeštvo informirano in pismeno, lažji plen religije je. Kar je logično: ljudje še nikoli niso imeli tako dobrega dostopa do religije, kakor seveda tudi še nikoli niso imeli tako dobrega dostopa do Second Lifea, MySpacea in YouTubea. Ker pa Starka in Bainbridgea prejšnje razlage religije, recimo Marxova, Freudova in Durkheimova, ne potešijo, skleneta, da bosta skupaj potegnila teorijo religijo, njen idealni model. Pomeni, da religijo obrijeta, to pa tako, kot bi jo znal obriti le dobri stari Occam: iz čim manj skušata potegniti čim več. Zato pričakujte model, ki vsebuje 7 aksiomov, 104 definicije in 344 postavk.

Drugi aksiom se glasi: "Ljudje iščejo to, kar zaznavajo kot nagrado, in se izogibajo temu, kar zaznavajo kot strošek." Peti se glasi: "Nekatere zaželene nagrade so v omejeni količini, nekatere pa sploh ne obstajajo." Šesti pa se glasi: "Večina nagrad, ki jih ljudje iščejo, propade, ko jih uporabijo." Med te nagrade in stroške potem zrolata svoj džoint, ki ne pušča nobenega dvoma: "Kulturni napredek dolgoročno spodbuja nastanek kultnih gibanj." Nič, Stark in Bainbridge religijo vržeta na sonce, jo posušita in ugotovita, da ima prihodnost. Svetovljanstvo gor ali dol: "Svetovljanska družba ima visoko stopnjo religijske pripadnosti."

+ + + +