Thomas Cathcart & Daniel Klein: Ste že slišali tistega o Platonu ...

Najprej vic.

Pero: Miki, kličem z avtoceste.
Miki: Previden bodi, Pero. Na radiu so pravkar povedali, da neki norec vozi po napačni strani.
Pero: Neki norec? Hej, pa saj jih je na stotine.

To je vic, toda v njem je več filozofije kot v Hamletovem "biti ali ne biti", zato ne preseneča, da jo najdete tudi v knjigi Ste že slišali tistega o Platonu, ne brez razloga podnaslovljeni: Kako razumeti filozofijo s pomočjo šal. Kot pravita avtorja, Thomas Cathcart in Daniel Klein: "S stališča čistega uma ima Pero enako prav kot radijski napovedovalec. Glede nanj gre vse drugo res v napačno smer. Zakaj je ta šala torej šala in ne preprosto trk dveh gledišč? Zaradi Foucalutovega poudarka, da je nazadnje država tista, ki odloči, katera smer je prava."

Naše vrednote, vključno s tem, kaj je "normalno", določajo tisti, ki družbo, v kateri živimo nadzorujejo, ali bolje rečeno - odgovori na vprašanja, kaj so to vrednote, kaj je "normalno" in kaj je "bolno", se spreminjajo s spreminjanjem razmerij moči v družbi. Ergo: vrednote niso nič absolutnega, ampak le del "zgodovinskega toka, odvisnega od tega, kdo ima moč in kako jo uporablja".

Pero in Miki bi lahko o tem napisala knjigo. Šale so hipni, sunkoviti rezimeji filozofije, njenih velikih vprašanj in njenih še večjih paradoksov. S šalami filozofskih vprašanj ne razpletete, lahko pa jih intonirate in zapletete - šele šale naredijo filozofska vprašanja res filozofska. "Zgradba in poanta šal ter zgradba in poanta filozofskih konceptov sta iz iste snovi." To pa zato, ker filozofijo in šalo vodi isti impulz: "Zmesti naš občutek o tem, kakšne so stvari, prekucniti naš svet na glavo in zbezati na plano skrite, pogosto neprejetne življenjske resnice."

Platon, Descartes, Pascal, Spinoza, Locke, Leibniz, Kant, Hegel, Karl Marx, bratje Marx in drugi šaljivci so to počeli celo življenje. In tale knjiga je izvrstna šala o smislu nesmisla.

+ + + + +