Vsi najboljši muzikanti: 50 zlatih viž

Cedeja spremljata pred časom izdano knjigo, v kateri je predstavljeno prvo obdobje slovenske narodnozabavne glasbe od leta 1953 do leta 1973. Plošči žal nista tako kakovostni kot knjiga, ki je bila pohvaljena celo v Mladini. Za kaj gre? Avtor knjige in izbora pesmi na cedejih Ivan Sivec se koncepta knjige na plošči ne drži več. Nekaterih glasbenikov, ki jih je v knjigi predstavil, na cedeju preprosto ni. In da ne bi naštevali vseh, je razlog, da nekateri manjkajo, verjetno to, da je moral zraven poriniti kar pet svojih komadov. Zakaj je RTVS to dovolila, ni jasno, jasno pa je, da projekt, kakršen je The best of slovenska narodna zabavna glasba, ne bi smel biti zaseben projekt. Tako, da bo jasno ...

Zdaj pa k vsebini tistega, kar je na plošči, tudi po merilih, ki jih je nakazala knjiga. Cede se splača imeti zaradi posnetkov iz petdesetih in šestdesetih let, kasnejša dela lahko pozabite. Veseli planšarji, Zadovoljni Kranjci, Boris Frank, Beneški fantje ... Ansambel Toneta Kmetca, Henček, Kovačič, Štirje Kovači in Vili Petrič so si zaslužili boljše komade, stvari, ki jih drugače ni mogoče slišati, bi bile lahko poudarjene. Kje pa so Fantje na vasi ali sestre Potočnik? Avsenike in Slake slišite na vsaki kompilaciji, druge pa ... Mimogrede, čestitkarsko Ljubezen mamina bi zlahka pogrešali.

In še. Če si gospod Sivec želi na akademsko sceno, bi moral upoštevati, da mora pri tako celostnih projektih, kot je naj izbor zadnjih tridesetih, štiridesetih ali celo petdesetih let neke glasbene smeri, ob vsakem komadu imenu avtorja dodati še letnico izdelave ali prve izvedbe. Manjkajo tudi minutaže komadov in še kaj. In česa Sivec ni pozabil? Svoje telefonske številke in številke mobitela, kjer lahko naročite njegovo (njegove) knjigo. Vulgarno.

* * *