11. 12. 2000 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Juno Reactor: Shango
(CD M.E.L.T. `00, uvoz Nika)
Kaj naj si mislimo ob noviteti prednikov sodobnega psychedelic tranca? Morda bi morali Juno Reactor pohvaliti, da so se izvili iz primeža elektronov in pokukali čez žanrske planke. Večina Shanga namreč predstavlja trd klasifikatorski oreh, obenem pa na njem ne manjka za elektroniko netipičnih gostov, glasov iz Afrike, Tibeta ali nemara iz Tuve, indijskih tolkal, oštja, v uvodnem Pistoleru slišite celo Stevena Stevensona, kako prebira po flamenco klišejih. In prav nereflektirana raba klišejev, kičaste kao "world music" robe v čast globalnemu stapljanju kultur, je največja kost, kar se jih zatakne v grlu, ki bi brez težav, za hec pogoltnilo venomer grozeče viške teatralnosti, ves cuker, simfoniko in melodramo. Shangu, ki razen saharinskih vrhuncev nudi tudi dovolj zlih nalomljenih ritmov, transijad in DAF-otek, pa lahko distanco priskrbite tudi sami in ekstravagance, ki bi jih bil vesel vsak pakistanski tehno džuboks, vrtite s primerno podlimi nameni primerno prepariranim gostom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
11. 12. 2000 | Mladina 50 | Kultura | Plošča
Kaj naj si mislimo ob noviteti prednikov sodobnega psychedelic tranca? Morda bi morali Juno Reactor pohvaliti, da so se izvili iz primeža elektronov in pokukali čez žanrske planke. Večina Shanga namreč predstavlja trd klasifikatorski oreh, obenem pa na njem ne manjka za elektroniko netipičnih gostov, glasov iz Afrike, Tibeta ali nemara iz Tuve, indijskih tolkal, oštja, v uvodnem Pistoleru slišite celo Stevena Stevensona, kako prebira po flamenco klišejih. In prav nereflektirana raba klišejev, kičaste kao "world music" robe v čast globalnemu stapljanju kultur, je največja kost, kar se jih zatakne v grlu, ki bi brez težav, za hec pogoltnilo venomer grozeče viške teatralnosti, ves cuker, simfoniko in melodramo. Shangu, ki razen saharinskih vrhuncev nudi tudi dovolj zlih nalomljenih ritmov, transijad in DAF-otek, pa lahko distanco priskrbite tudi sami in ekstravagance, ki bi jih bil vesel vsak pakistanski tehno džuboks, vrtite s primerno podlimi nameni primerno prepariranim gostom.
* * *
