Mauro Negri & Zlatko Kaučič: Squarci
CD, Splasc(H) Records 2000; distribucija in prodaja Statera
"Koščki" s koncerta v italijanski Gorici januarja 1999 so drugi album Maura Negrija in Zlatka Kaučiča in obenem kar četrti album v dobrih dveh letih, ki jih je v različnih postavah posnel briški bobnar, tolkalec, iskalec zvenenja, nabiralec zvočil, muzičist. Za prevladujoč jazzovski konservativizem v tukajšnji p(a)lanki povsem nerelevantno dejstvo, za nas pač dovolj zgovoren pokazatelj, da je Kaučič edini jazzar iz Slovenije, ki kaj pomeni v mednarodni jazzovski srenji. In ki si še upa toliko fantazirati, se pravi delati, domišljati, igrati godbo, da na koncert v Cankarja v svoje muzične prevedbe Kosovela povabi - pa še pridejo in odigrajo za povrh - imenitne muzikante, ki zares odzvanjajo v vsakem odprtem ne zgolj jazzovskem ušesu, da o širnih zabeležkah in navedbah njih albumov, dela, ne bi zgubljali besed.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
"Koščki" s koncerta v italijanski Gorici januarja 1999 so drugi album Maura Negrija in Zlatka Kaučiča in obenem kar četrti album v dobrih dveh letih, ki jih je v različnih postavah posnel briški bobnar, tolkalec, iskalec zvenenja, nabiralec zvočil, muzičist. Za prevladujoč jazzovski konservativizem v tukajšnji p(a)lanki povsem nerelevantno dejstvo, za nas pač dovolj zgovoren pokazatelj, da je Kaučič edini jazzar iz Slovenije, ki kaj pomeni v mednarodni jazzovski srenji. In ki si še upa toliko fantazirati, se pravi delati, domišljati, igrati godbo, da na koncert v Cankarja v svoje muzične prevedbe Kosovela povabi - pa še pridejo in odigrajo za povrh - imenitne muzikante, ki zares odzvanjajo v vsakem odprtem ne zgolj jazzovskem ušesu, da o širnih zabeležkah in navedbah njih albumov, dela, ne bi zgubljali besed.
Rešpekt glasbenikov do stanovskega kolega, istočasno najstrožjih kritikov, ki pa ne otresajo tjavdan za oglom, se v godbah izkazuje tako, da skupaj igrajo. Squarci kajpak ni "gala", je pa v najmanjši jazzovski skupini tako galantno, radoživo, gibko peljan špil, da je bilo v tej postavi, tolkala proti/z altsaksom in klarinetom, v zadnjem času le malo takih. Že njun prvi album z Glasbo za Romana je vabil z nemalo trenutki, ko sta se soigralca krasno ujela in vila svojo muziko. Tule se razpotegnejo v daljše, neprekinjene kose intenzivnega muziciranja, igre fines, podrobnosti, swinganja in variacij iz bogate zaloge glasbenih potez, tem, fraz, ritemskega obrazca, liričnih postankov in izbruhov. V improvizacijski tok vdirajo obča mesta, oporne točke, a v kratkem postanku se že kopiči izhod v udejanjanje naslednje nove zamisli, figure, ki se ne iztečejo v tisočkrat preigrano šablono. Mauro Negri postaja "nevarno privlačen" muzikalen pihalec z ogromno znanja in igrivosti, Kaučiča pa "itak poznamo". Nak, poznamo njegov tolkalski slog, pristop do godbe in tolkal, "besednjak", načini, kako jih kombinira v muziciranju, pa ostajajo privlačna enigma. So koščki, ki jih je navsezadnje ugledna italijanska založba sodobnega jazza sestavila na albumu in jih bolj približala tej zafrknjeni jazzovski, zoprni in hvaležni publiki. Ta vse pozna in je neznosna v primerjanju dandanašnje godbotvornosti s preteklo velikih mojstrov, ki so konzervirani na dosegu roke v vsaki ploščarni. Le kako tekmovati z njimi in ne izgubiti vnaprej izgubljene bitke? Tako da dandanašnji igra, išče, tuhta nič manj kot "stari". Vztraja in sestavlja koščke. Lahko postanejo kosi, komadi.
* * * *1/2
