Hartmut Geerken, John Tchicai, Famoudou don Moye: Cassava Balls
(CD, Golden Years/Leo Records '99; distribucija in prodaja Statera)
Le kaj bi dokumentacija novega jazza brez Lea Feigina, brez ljubih Leo Records. Izviseli bi za vse radosti, ki so nam jih "od daleč" priredili Ganelin, Čekasin, pokojni čudotvorec Kurjokin, odpuleni geniji iz Arhangelska, pa Sakis Papadimitriu, profesor Braxton, doktor Chadbourne, galaktični Sun Ra z Arkestro, če med mnogimi muzičisti naštejemo le "znane", na tukajšnjih radijih, ki so morda celo trije, od tega dva RŠ, kolikor toliko redno predvajane. Če neka založba z odprtostjo in s kančkom producentske žilice, ki celo zavoha "tržno nišo" v času, ko je treba odpirati širni Savjetski Sajuz in "Vzhod" pa obenem poslati injekcijo svežih idej na "Zahod", še vedno vztraja pri osnovni zamisli, potem je vrednost početja ruskega imigranta neprecenljiva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Le kaj bi dokumentacija novega jazza brez Lea Feigina, brez ljubih Leo Records. Izviseli bi za vse radosti, ki so nam jih "od daleč" priredili Ganelin, Čekasin, pokojni čudotvorec Kurjokin, odpuleni geniji iz Arhangelska, pa Sakis Papadimitriu, profesor Braxton, doktor Chadbourne, galaktični Sun Ra z Arkestro, če med mnogimi muzičisti naštejemo le "znane", na tukajšnjih radijih, ki so morda celo trije, od tega dva RŠ, kolikor toliko redno predvajane. Če neka založba z odprtostjo in s kančkom producentske žilice, ki celo zavoha "tržno nišo" v času, ko je treba odpirati širni Savjetski Sajuz in "Vzhod" pa obenem poslati injekcijo svežih idej na "Zahod", še vedno vztraja pri osnovni zamisli, potem je vrednost početja ruskega imigranta neprecenljiva.
Serija Golden Years of New Jazz je strganje po marginalnih in zgodovinsko vse bolj središčnih odkruških novojazzovske fonografije. Daje takšne zadetke, kot je Sun Ra na egiptovskem srečanju s Salahom Ragabom. Vse iz srede 80-ih. Med njimi so tudi ponatisi albumov takrat agilne grške založbe Praxis. Takisto posnetek koncerta v v atenskem gledališču Orfej iz leta 1985. Muzicirali so polimuzikant, pianist, tolkalec na vseh mogočih zvočilih in mešalec radijskih kratkih valov, germanski obskurnež Hartmut Geerken, novojazzovski veteran, imeniten pihalec "postaylerjevskega kontinua", John Tchicai (še pomnite Coltranovo Ascension in New York Art Quartet), in bobnar The Art Ensemble of Chicago, Don Moye. Zgledna trojka, ki svobodno muzicira, ubira neutečena godbena pota in mimogrede, paše v intenziven špil, nadvse izvirno zaigra Mohawk Charlieja Parkerja in Aylerjevo Mothers.
Po daljši turneji po Afriki trio pristane na svojem zadnjem koncertu, na dan 40. obletnice nacistične kapitulacije. Zato je Geerken spodbudil soigravca, naj začnejo s Patriotic Poems, ki nimajo nič opraviti z marširanjem. Načrt: vsak naj kar se da hitro pograbi svoj inštrument in piči najbolj glasno. Potem se začne dramatičen, "kasavsko" humoren avanturističen improvizacijski špil, v katerem sodeluje orfejsko občestvo.
* * * * 1/2
