Carnival

Naj zažgolijo vesele bakhantinje, bratje Dioniza, koribantsko razvneti pusti, je bržčas podmena tegale karnevalesknega izbora. Kraji, koder naj bi se vili opojni zvirajoči zvoki, vonji, telesa, maske, kostumi, skriti pomeni in eksplicitna žuganja ali turistična radost so Salvador de Bahia, Rio, New Orleans, Port-au-Prince, Port of Spain, Barbados, Baranquila, El Callao. Torej nadvse realni kraji, kjer so v čezvse zmešanem obredju razlaščene in podjarmljene množice skoz boj za karneval, za sprevrženo procesijo, enakopravno participacijo, za tekmovalno, če ne zmagovalno karnevalsko pesem pridobivale na simbolni in realni moči, če jih niso oblastniki zatokli.

Če bi haitskemu ljudstvu samodržec Duvaller vzel karneval, ne bi bil dolgo. Tako pa jim je raje, ko je bila frka ali pa se je pripravljal na nove krvave pogrome, priredil tri, štiri in več na leto. Taisto ljudstvo ga je odneslo - s karnevalom. Potem so jim ga običajno, iz gole rutine, priredili Američani. Takisto so trinidadski kalipsovci v Port of Spain zlagali tako ostre in postavljaško napihovalske kalipse, da je bila zadrega, katerega razglasiti za zmagovalca. Osmešil bi se razsodnik, če ne bi zmagal najostrejši. Pol Karibov, obatlantskega pasu Brazilije, Kolumbije, New Orleansa, Venezuele se itak že od novembra napihuje s komadi. Padajo payole, grozijo didžejem, na ulicah prodajajo kasete, naštancane originalne cedejke, šponajo radijske postaje, boksi na bencinskih pumpah. Po "debelem torku" bojo pobrali prigarane d'narje, pometli in pomahali turistom. Izbor godbe je zgleden, z malo presenečenji. So karnevalski hiti. Izjema za tiste, ki jih bojo spet zamudili - na Kubi je karneval julija, ko bomo praznovali obletnico napada tovariša Fidela na garnizijo Moncada 26. julija 1953. Tam vas čakata Quarteto Patria in Manu Dibango.

* * * *