Trigve Seim: Different Rivers

"Eicherjevina" iz Monakovega je bila pogosto tarča napadov, da godbo "pegla", njene robove produkcijsko brusi, da je izbor izvajalskih imen in "pod-imen" politikantsko redukcionističen, da z monopolno držo ubija nove muzike. Marsikateri od očitkov z leve stoji in za to je mnogo pokazateljev. Nobeni evropski (jazzovski) založbi ni uspelo, ameriškim kvečjemu v zgodovini in morda z eno današnjo ekscentrično izjemo - Tzadik (= Zorn), da njeno ime označuje glasbeni slog, četudi heterogenih muzikantov, namreč "ecm-jazz".

O tem zgovorno priča nedavna izjava svojevoljne Annette Peacock, ki ni verjela, da ji bo eceemovski imperator pri snemanju albuma pustil proste roke. Ker je lani založba za "evropsko sodobno muziko" praznovala častitljivo tridesetletnico, ki jo zadnja leta obeležuje z obnorelo pomnoženo izdajo naslovov, s širitvijo v "novo serijo" z baročnimi godbami, zgodovinskimi avantgardami in novo muziko * la Arvo Part, vsaj postaja jasno, da ECM niso več zgolj Jarrett, Garbarek, Bley, Stenson, Surman in Holland. Jazzarji so navsezadnje kot jazz sam že malce v letih. Po sveže, mladostne godbeniške ideje se je bil impresarij odpravil po utrjeni poti na skandinavski sever, na Norveško. Po eni strani z močno distribucijo (ECM je navzlic položaju "jazzovske institucije" neodvisna založniška hiša) podpira majhno odprto založbo iz Osla, Rune Grammofon, ki preseneča z vitalnostjo in nepredsodkarstvom. Po drugi pa iz bogatega glasbenega življenja, h kateremu je pripomogel tudi sam, hvaležno črpa in na zemljevid postavlja nova imena in godbe.

Tridesetletni saksofonist in komponist Trigve Seim, bivši gojenec jazzovskega učiteljišča v Trondheimu, gor zrasel ob ecm in free jazzu ter električnem Milesu, je okrog sebe zbral sotrudnike, ki so vsi po vrsti polimuzičisti; igrajo v rock bendih, v simfoničnih orkestrih, godalnih kvartetih, v freejazzovskih, improvizacijskih ali konvencionalnejših zasedbah, na terasah, v folk druščinah. Gre za pretežno pihalno-trobilno in nadvse znalsko združbo. Novic Seim se premišljujoče ubada z delikatnostjo zvenenja, povsem v skladu z njegovo fascinacijo z azijskimi godbami in senzibilnostmi, in jo vešče prevaja v natančnih spisanih komadih, ki odzvenijo ravno zaradi "nešolanega", "neklasičnega" tona. Different Rivers je fino harmonizirana mala orkestrska godba drobnih premikov, ponavljajočih podlag, motivov, melanholično razpotegnjena in še posebej odlična v treh Seimovih duetih s trobentarjem Arvejem Henriksenom. Zdi se, da je Eicher vnovič zadel. Malce bo treba pobrskati po poletnih festivalskih napovedih. Poba Trigve pravi, da v vsesplošnem pehanju časa raje malo postoji in zadiha.

* * * * +