Napo.lee.tano

 |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

2PAC: Until the End of Time

CD 2001, Death Row za Amere, Multimedia za Slovenčke

Tupac Amaru Shakur je fenomen in nedvomno največja ikona, kar jih je v 25 letih sproducirala hiphop kultura. Mogoče zdrži argument, da je to postal predvsem zaradi nabojev, ki so ga prerešetali v Las Vegasu 13. septembra 1996. Streljačina je bila nadvse misteriozna, storilcev niso nikoli ujeli, edini potencialni osumljenec pa je tudi kmalu šel tja, kamor je domnevno poslal Tupaca. Tupac je za hiphipovsko Ameriko to, kar je Elvis za preostali del novega sveta. Ko je kmalu po smrti izšla plošča, ki jo je posnel pod imenom Makaveli in na naslovnici katere se je dal upodobiti pribit na križ, so se hitro začele množiti teorije o tem, da je model svojo smrt sfejkal. Utemeljitve: pravi, italijanski Macchiavelli je bluzil o cilju, ki posvečuje sredstva in je svoje nasprotnike enkrat ukanil s tem, da se je razglasil za mrtvega - zakaj ne bi tega naredil še Tupac? Poleg tega je bil na plošči pribit na križ, se pravi da lahko kadarkoli vstane od mrtvih, kajne? Pikolovci, ki so analizirali še besedila na Makaveliju pa vam zlahka naštejejo še vsaj ducat in pol citatov, ki jih je moč interpretirati tudi tako, da zdaj Tupac uživa na nekem tropskem otočku in čaka na svojo vrnitev.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Napo.lee.tano

 |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

Tupac Amaru Shakur je fenomen in nedvomno največja ikona, kar jih je v 25 letih sproducirala hiphop kultura. Mogoče zdrži argument, da je to postal predvsem zaradi nabojev, ki so ga prerešetali v Las Vegasu 13. septembra 1996. Streljačina je bila nadvse misteriozna, storilcev niso nikoli ujeli, edini potencialni osumljenec pa je tudi kmalu šel tja, kamor je domnevno poslal Tupaca. Tupac je za hiphipovsko Ameriko to, kar je Elvis za preostali del novega sveta. Ko je kmalu po smrti izšla plošča, ki jo je posnel pod imenom Makaveli in na naslovnici katere se je dal upodobiti pribit na križ, so se hitro začele množiti teorije o tem, da je model svojo smrt sfejkal. Utemeljitve: pravi, italijanski Macchiavelli je bluzil o cilju, ki posvečuje sredstva in je svoje nasprotnike enkrat ukanil s tem, da se je razglasil za mrtvega - zakaj ne bi tega naredil še Tupac? Poleg tega je bil na plošči pribit na križ, se pravi da lahko kadarkoli vstane od mrtvih, kajne? Pikolovci, ki so analizirali še besedila na Makaveliju pa vam zlahka naštejejo še vsaj ducat in pol citatov, ki jih je moč interpretirati tudi tako, da zdaj Tupac uživa na nekem tropskem otočku in čaka na svojo vrnitev.

No, očitno mama Shakur verjame le v zlo usodo, ki ji je vzela sina in ne pričakuje njegove vrnitve. Sočustvuje pa z mnogimi Tupacovimi fani in pridno kompilira komade, ki so ostali v njegovi zapuščini. Menda da je bil sine kar priden in da je v raznih studiih še kar nekaj materiala, ki čaka svojo obedolanitev. Če ne štejemo kompilacije največjih hitov in Makavelija, ki ga je še kontroliral Tupac, je tole tretja posmrtna izdaja 2Pacovih raparij. Po pravici povem, da sem se k poslušanju spravil s silno nizkimi pričakovanji, saj sta bili prejšnji dve zbirki ostankov popolnoma brezvezni in doooolgočasni. Tokrat reč ni tako slaba, še posebej če upoštevamo, da je posneta na dveh diskih. Mati v spremni besedi pišejo, da gre za pesmi iz obdobja nastanka Makavelija, kar je dobro, saj je bil Makaveli silno všečen produkt. 2Pacov vokal je tako še vedno prepoznavno zapeljiv, pa naj gre za baladiranje v naslovnem komadu ali za besno kregarijo v Fuck Friendz. Produkcija je (se ve) sredinska zahodna, iz pietete do umrlega je pač vokal najpomembnejša stvar. Več kot očitno pa je, da se producenti hočejo prikupiti predvsem ženski, ar-end-bijevski publiki in so zato za par noslilnih komadov angažirali švalerja Kci-ja in JoJota ter Liso "Left Eye Lopes. V osnovi čisto simatičen izdelek, ki ga muči predvsem to, da gre za ostanke masterpiecov, ki so že rahlo zastareli. A kljub temu je tole še vedno veliko boljše od junka, ki ga na police lansirajo založbe No Limit, Cash Money in Bad Boy. Če bi bil 2Pac živ, bi jim že pokazal!

* * *